- Simptomi: včasih jih ni, vendar pogosto simptomi vključujejo palpitacije, omotico, glavobol, utrujenost, težko dihanje
- Vzroki: Nizek krvni tlak je delno deden. Lahko pa je tudi posledica okoljskih vplivov, bolezni ali zdravil ter določenih položajev telesa ali (hitre) spremembe položaja.
- Diagnoza: večkratno merjenje krvnega tlaka, določene preiskave krvnega obtoka, po potrebi dodatne preiskave (kot so ultrazvok in krvne preiskave). Mejne vrednosti: 110 do 60 mmHg pri moških, 100 do 60 mmHg pri ženskah.
- Zdravljenje: Domača zdravila in splošni ukrepi, kot so izmenično prhanje, gibanje, dovolj soljena hrana, pitje veliko tekočine; če vse to ne pomaga: zdravila
- Prognoza: Običajno neškodljivo, le v nekaterih primerih je potrebno natančno opazovanje
Nizek krvni tlak: tabela mejnih vrednosti
Izraz krvni tlak se nanaša na tlak v velikih arterijah. To so žile, ki vodijo stran od srca. Kako visok ali nizek je tlak v arterijah, je po eni strani odvisno od elastičnosti in odpornosti žilnih sten. Po drugi strani pa na krvni tlak vpliva moč srčnega utripa – z drugimi besedami, kolikšen volumen krvi se prenese v krvni obtok na srčni utrip. Svojo vlogo ima tudi srčni utrip.
V kateri enoti se meri krvni tlak?
Krvni tlak je izražen v "milimetrih živega srebra" (mmHg). Zgornja (sistolična) vrednost opisuje krvni tlak v trenutku, ko se srčna mišica skrči in izloči kri. Nižja (diastolična) vrednost se nanaša na fazo sprostitve srca (popuščanja), ko se ponovno napolni s krvjo.
Krvni tlak je mogoče izračunati po naslednji formuli:
Krvni tlak = utripni volumen × srčni utrip × sistemski žilni upor.
Torej, če želi telo zvišati krvni tlak, je treba povečati enega ali več teh parametrov. Tako telo potem matematično pride do višjega krvnega tlaka: lahko prenese več krvi na srčni utrip (poveča utripni volumen), povzroči pogostejši utrip srca (poveča srčni utrip) ali pa zoži krvne žile v telesu, tako da žilni upor se poveča.
Nizek krvni tlak: vrednosti
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi bil krvni tlak optimalno med 120 in 80 mmHg ali manj. Če je sistolična vrednost pod 110 (moški) ali 100 (ženske) in diastolična vrednost pod 60, je to znano kot nizek krvni tlak (arterijska hipotenzija). Kako se ocenjujejo odstopanja navzgor od optimalne vrednosti, je razvidno iz tabele:
|
Sistolni (mmHg) |
Diastolična (mmHg) |
|
|
Nizek krvni tlak (hipotenzija) |
< 110/100* |
<60 |
|
<120 |
<80 |
|
|
Normalni krvni tlak |
120 - 129 |
80 - 84 |
|
Visok normalen krvni tlak |
130 - 139 |
85 - 89 |
|
Visok krvni tlak (hipertenzija) |
≥ 140 |
≥ 90 |
* Pri moških vrednosti pod 110/60 veljajo za nizek krvni tlak; pri ženskah vrednosti pod 100/60.
Nizek krvni tlak je redko ogrožajoč. Le če se vrednosti preveč znižajo, lahko nizek krvni tlak postane nevaren – takrat obstaja nevarnost omedlevice. Občasno je arterijska hipotenzija znak potencialno resne bolezni organa.
Nizek krvni tlak: simptomi
Nizek krvni tlak ne povzroča vedno simptomov. Še posebej, ko krvni tlak hitro pade, lahko simptomi vključujejo omotico, hitro bitje srca in težave s krvnim obtokom, glavobol ali utrujenost. Najpogosteje zbolijo (neaktivni) mladostniki v puberteti, mlade vitke ženske, nosečnice, pa tudi starejši suhi ljudje. Načeloma velja, da če nizek krvni tlak povzroči katerega od naslednjih simptomov – ali celo več – in se pojavijo pogosto ali zelo nenadoma, bi moral vzrok razjasniti zdravnik:
Palpitacije: Ko je krvni tlak nizek, se pogosto pojavi hitro bitje srca (pulz). To je zato, ker se telo želi zoperstaviti zmanjšanemu pretoku krvi – in to stori tako, da pospeši srčni utrip z aktivacijo simpatičnega živčnega sistema.
Takšni "izpadi" postanejo nevarni, če obstaja nevarnost padca ali če se zgodijo med vožnjo.
Glavoboli: nizek krvni tlak pogosto spremljajo (zbadajoči, utripajoči) glavoboli. Razlog: zmanjšan je pretok krvi v glavi. Takrat lahko pomaga nekaj popiti in s tem povečati volumen krvi v obtoku. Dobro pride tudi sprehod, saj svež zrak izboljša oskrbo možganov s kisikom in spodbuja prekrvavitev.
Utrujenost: utrujenost, težave s koncentracijo, zaspanost, utrujenost – nizek krvni tlak vas naredi utrujene. Tisti, ki jih to prizadene, zjutraj potrebujejo več časa, da se spravijo, in na splošno se počutijo brezvoljno. Poleg tega so zaradi zmanjšanega pretoka krvi pogosto tresoči ali se bolj potijo.
Zasoplost: Občutek tiščanja v prsih ali šivi v predelu srca so lahko tudi znaki nizkega krvnega tlaka. Nekateri bolniki imajo težave z dihanjem, koža pa je lahko hladna in bleda. To je zato, ker arterijska hipotenzija povzroči zoženje krvnih žil, da se količina krvi usmeri v vitalne organe, kot so srce ali možgani.
Tudi zvonjenje v ušesih, izguba apetita, razdražljivost, občutljivost na vreme in depresivno razpoloženje lahko kažejo na nizek krvni tlak.
Nizek krvni tlak: vzroki in dejavniki tveganja
Ledvice postanejo aktivne tudi, ko krvni tlak v krvnih žilah, ki jih oskrbujejo, preveč pade: takrat sprostijo hormon renin. Prek vmesnih stopenj sproži zvišanje krvnega tlaka. V te vmesne korake so vključeni renin, angiotenzin in aldosteron. To so sporočilne snovi, ki prenašajo sporočila v različne dele telesa. Sistem v ledvicah, ki nadzoruje krvni tlak preko renina, se zato imenuje sistem renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS).
Mehanizmi uravnavanja krvnega tlaka morda ne delujejo ustrezno ali pa so moteni zaradi različnih razlogov. Posledica tega je nizek krvni tlak. Zdravniki razlikujejo različne oblike hipotenzije: primarno (esencialno) hipotenzijo, sekundarno hipotenzijo in ortostatsko hipotenzijo.
Primarna hipotenzija
Primarni ali esencialni nizek krvni tlak je najpogostejša oblika hipotenzije. Pojavi se brez določljivega vzroka. Verjetno pa je nagnjenost k temu lahko podedovana. Ker imajo mladi, vitki ljudje (zlasti ženske) pogosto prirojen nizek krvni tlak, temu rečemo tudi konstitucionalna hipotenzija (konstitucija = postava, splošno telesno stanje).
Sekundarna hipotenzija
Sekundarno nizek krvni tlak je posledica ali simptom osnovne bolezni. Ti vključujejo na primer:
- Nezadostno delovanje nadledvične skorje (Addisonova bolezen)
- hipofunkcija hipofize (sprednja hipofizna insuficienca)
- Bolezni srca (srčno popuščanje, srčna aritmija, perikarditis)
- Pomanjkanje soli (hiponatremija) Venska insuficienca (krčne vene)
Pomanjkanje tekočine (v veliki vročini, zaradi močnega potenja, močne driske in bruhanja itd.) lahko povzroči tudi padec krvnega tlaka: velika izguba tekočine zmanjša količino krožeče krvi, kar zmanjša pritisk v žilah. Tako je na primer pri šoku. To se ne nanaša na duševni šok, temveč na pomanjkanje volumna v telesu. To se zgodi na primer, ko izgubite veliko krvi ali vode.
Krvni tlak se lahko prekomerno zniža tudi kot stranski učinek nekaterih zdravil. Takšno z zdravili povzročeno hipotenzijo lahko sprožijo na primer:
- psihotropna zdravila (zdravila za depresijo, anksioznost, nespečnost)
- Antiaritmiki (zdravila proti srčnim aritmijam)
- Antihipertenzivi (zdravila proti visokemu krvnemu tlaku)
- Diuretiki (diuretiki)
- Koronarna zdravila (za angino pektoris: nitro spreji)
- Vazodilatatorji (vazodilatatorji)
Ortostatska hipotenzija
Možni vzroki ortostatske hipotenzije so:
- sekundarno nizek krvni tlak, motnje avtonomnega živčnega sistema (na primer zaradi sladkorne bolezni)
- Poškodbe živčnih celic v možganih (na primer zaradi Parkinsonove bolezni, zlorabe alkohola)
- Krčne žile (varikoza)
- Stanje po globoki venski trombozi (posttrombotični sindrom)
Ločimo dve obliki ortostatske hipotenzije:
- Simpatikotonična ortostatska hipotenzija: po vstajanju sistolični krvni tlak pade, pulz pa se poveča.
- Asimpatikotonična ortostatska hipotenzija: sistolični in diastolični krvni tlak pri vstajanju padeta, pulz pa ostane nespremenjen ali tudi upade.
Nizek krvni tlak v nosečnosti
V prvih šestih mesecih nosečnosti je nizek krvni tlak normalen. Včasih pa ostane prenizka tudi v pozni nosečnosti. Razlog za to je lahko tako imenovani sindrom vene cave: To je, ko nerojeni otrok pritisne na materino veliko veno cavo.
Ta velika krvna žila prenaša kri iz telesa nazaj v srce. Pritisk otroka na veliko votlo veno torej oslabi povratni tok krvi v srce. Posledično se zmanjša prekrvavitev možganov in drugih delov telesa – razvije se nizek krvni tlak.
Nizek krvni tlak: pregledi in diagnoza
Test z nagibno mizo izvajamo predvsem pri bolnikih, ki so že omedleli zaradi težav s cirkulacijo. Med preskusom je prizadeta oseba privezana na nagibno mizo z dvema zadrževalnima pasovoma. Spremlja se srčni utrip in krvni tlak. Po desetminutnem počitku v ležečem položaju nagibno mizo hitro dvignemo do nagibnega kota 60 do 80 stopinj. To simulira hitro vstajanje iz ležečega položaja, da bi ugotovili, ali to povzroči padec krvnega tlaka in utripa ter pacientovo nezavest. Če je temu tako, se imenuje vazovagalna sinkopa (omedlevica zaradi prekomerne reakcije vagusnega živca, ki spada v avtonomni živčni sistem).
Nasprotno pa lahko nizek krvni tlak kot posledico neustrezne ortostatske regulacije (ortostatska hipotenzija) odkrijemo s pomočjo Schellongovega testa. Pri tem testu krvnega obtoka mora bolnik najprej deset minut ležati, nato pa hitro vstati in stati deset minut. Pri ortostatski hipotenziji hitra sprememba položaja povzroči padec krvnega tlaka in morebitne druge simptome (kot je omotica).
