Kaj je spomin?
Spomin lahko razumemo kot proces ali strukturo, ki ljudem pomaga shraniti informacije in jih pozneje priklicati. Pomnilnik je razdeljen na več različnih kategorij glede na čas, ki je potreben za pridobitev vsebine pomnilnika.
Ultra-kratkoročni spomin
Novoprispele informacije hitro izpodrinejo trenutno vsebino v neposrednem spominu. Iz čutnega spomina v kratkoročni spomin se prenese le majhna količina informacij.
Kratkoročni spomin
Kratkoročni pomnilnik omogoča shranjevanje podatkov v obdobju od nekaj sekund do nekaj minut. Na primer, lahko se na kratko spomnite številke, ki ste jo iskali, dokler je niste zapisali.
Dolgotrajni spomin
V dolgoročni spomin gredo vse pomembne informacije, ki jih je vredno obdržati in bi sicer povzročile "prelivanje" kratkoročnega spomina. To obliko spomina na splošno mislimo, ko govorimo o spominu.
Deklarativni in nedeklarativni spomin
Dolgoročni spomin delimo na deklarativni in nedeklarativni:
Deklarativni spomin (eksplicitni spomin) je izraz, s katerim zdravniki opisujejo tisti del, ki shranjuje eksplicitno, torej zavestno, jezikovno dostopno vsebino. Nadalje je razdeljen na:
- epizodni spomin (avtobiografsko znanje, tj. znanje o lastni osebi in izkušnjah)
Nedeklarativni pomnilnik (imenovan tudi implicitni pomnilnik) shranjuje implicitne vsebine. Ti niso neposredno dostopni zavesti in jih zato ni mogoče pridobiti jezikovno. Vključujejo na primer zelo avtomatizirane veščine, kot so vožnja avtomobila, kolesarjenje, smučanje ali zavezovanje vezalk (proceduralni spomin).
Kako deluje spomin?
V možganih ni jasno razmejene strukture za spomin. Namesto tega je za sposobnost pomnjenja in priklica odgovorna mreža živčnih celic, ki se razteza čez različna področja možganov. V spominskih procesih so torej istočasno aktivna različna področja možganov.
Območja možganov, odgovorna za spominske procese
Čelni in temporalni predeli desne poloble so odgovorni za obdelavo epizodnega spomina, medtem ko so isti predeli leve poloble odgovorni za obdelavo vsebine v semantičnem spominu. Do stopnje krepitve ali oslabitve so vključeni tudi mali možgani.
Za priklic spominske vsebine je pomembno delovanje corpora mammillaria (spadajo v diencephalon).
Katere težave lahko povzročijo spomin?
Pri motnjah spomina je sposobnost pomnjenja ali priklica oslabljena. Sprožilec je lahko na primer travma, na primer nesreča.
Ko kratkoročni spomin odpove, se prizadeti ne morejo spomniti neposredno predhodnih pogovorov ali dogodkov, medtem ko se starejših dogodkov, od katerih so se nekateri zgodili pred leti, natančno spomnijo. Kratkoročni spomin se z leti vse bolj zmanjšuje. Prizadeti se nato raje osredotočijo na dogodke, ki so se zgodili pred davnimi časi.
V primeru poškodbe amigdale pride do motenj spominskih vsebin, povezanih s čustvi. Prizadeti se lahko spomnijo le čistih dejstev brez čustvene vsebine.
