Artičoke: učinki in aplikacije

Kakšen učinek imajo artičoke?

Najpomembnejše sestavine v listih artičoke so kofeinska kislina, klorogenska in neoklorogenska kislina, cinarin, grenčine (okoli šest odstotkov), flavonoidi in seskviterpeni (grenčine). Zaslužni naj bi bili za zdravilni učinek artičok.

Artičoke (Cynara scolymus) spodbujajo nastajanje in izločanje žolča ter tako izboljšajo prebavo maščob. Artičoke tudi znižujejo raven holesterola in splošne ravni lipidov v krvi. Raztopijo se lahko tudi obstoječe usedline holesterola na stenah krvnih žil.

Poleg tega sestavine artičok preko različnih mehanizmov ščitijo jetra in delujejo razstrupljevalno. Nenazadnje spodbujajo delovanje črevesnih mišic, kar pripomore tudi k prebavi.

Sestavine v listih artičoke skupaj zelo pozitivno vplivajo na prebavo in jetra. Izvlečki listov so zato priznani za zdravljenje tako imenovanih dispeptičnih težav, znanih tudi kot sindrom razdražljivega želodca – še posebej, če so te posledica motenj jetrno-žolčnega sistema. Te pritožbe vključujejo

  • Bolečine v zgornjem delu trebuha
  • zgaga
  • občutek polnosti
  • napenjanje
  • Slabost in bruhanje

Artičoke kot hrana

Cvetovi in ​​mesnati ovršni listi veljajo kuhani za poslastico. Vendar niso niti približno tako koristni za omenjene bolezni kot izvleček iz listov, saj s kuhanjem velik delež sestavin postane neučinkovit. Vendar imajo kuhani deli rastline visoko vsebnost topnih vlaknin. Artičoke torej podpirajo hujšanje.

Kako se uporablja artičoka?

Listi artičoke so na voljo v različnih oblikah za medicinsko uporabo pri zdravljenju prebavnih težav: posušeni in zdrobljeni za čaj iz artičoke, kapsule artičoke, kot suhi izvleček, sok iz sveže stisnjene rastline in vodni izvlečki. Suhi izvleček se pridobiva tako iz posušenih kot iz svežih listov in je na voljo v obliki artičokinih tablet, artičokinih kapsul ali artičokinih pastil. Priporočeni dnevni odmerek je tri do šest gramov zdravilne učinkovine.

V nasprotju z zelenjavo artičoke vsebuje sok artičoke, ki ga proizvajajo iz nerazcvetelih cvetov, še vedno velik delež učinkovin. Učinek soka artičoke je torej dober in pomaga pri razdražljivem želodcu ali za zaščito jeter.

Domača zdravila na osnovi zdravilnih rastlin imajo svoje meje. Če vaši simptomi trajajo dlje časa in se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Če želite shujšati s pomočjo artičok, redno uživajte cvetno osnovo in mesnati del kuhanih listov kot prilogo. Vendar vam samo to ne bo pomagalo pri hujšanju. Raje poskrbite tudi za uravnoteženo prehrano, bogato z vlakninami, ter v svoje življenje vključite veliko gibanja in športa.

Kakšne stranske učinke lahko povzročijo artičoke?

Kdor je alergičen na sestavljene rastline (Asteraceae), je lahko preobčutljiv tudi na artičoke (navzkrižna alergija). Dobro znane astere so arnika, kamilica, pelin, ehinaceja, ognjič in sončnica.

Zelo redko se lahko pojavijo blaga driska, nelagodje v zgornjem delu trebuha, slabost in zgaga.

Na kaj morate biti pozorni pri uporabi artičok

  • Listov artičoke ne smemo jemati v primeru zapore žolča ali žolčnih kamnov.
  • Ker ustreznih varnostnih študij ni na voljo, naj se pripravkov iz artičoke vzdržijo nosečnice in doječe matere ter otroci, mlajši od dvanajst let.

Kako pridobiti izdelke iz artičok

V lekarni ali lekarni lahko dobite različne pripravke, ki vsebujejo artičoke. Za pravilno uporabo kapsul artičoke ali drugih zdravilnih oblik preberite ustrezno navodilo za uporabo in se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kaj so artičoke?

Artičoka (Cynara scolymus), ki spada v družino Asteraceae, izvira iz Severne Afrike. Danes se netrdna rastlina goji v kmetijskih pridelkih v sredozemski regiji in srednji Evropi. Artičoke iz sredozemske regije se uporabljajo predvsem za prodajo kot zelenjava, medtem ko se rastline, gojene v kontroliranih pogojih v srednji Evropi, uporabljajo za proizvodnjo zdravil.

Artičoka je zelnata rastlina, ki po videzu spominja na bodiko: veliki, eno do dve pernati, občasno bodičasti listi, ki so na spodnji strani tomentasti, tvorijo bazalno rozeto. Iz tega se skoraj dva metra v zrak dviga krepko, listnato steblo. Na koncih zrastejo do tri vidne cvetne glavice, velike okoli 15 centimetrov. Ta socvetja so sestavljena iz številnih modro-vijoličnih cevastih cvetov, obdanih z ovršnimi listi, razporejenimi kot opeke.