Srčno popuščanje: simptomi in terapija

Kratek pregled

  • Vzroki: predvsem zožitev koronarnih arterij (koronarna bolezen), visok krvni tlak, bolezni srčne mišice (kardiomiopatije), vnetje srčne mišice (miokarditis), bolezni srčnih zaklopk, srčne aritmije, kronične bolezni pljuč, bolezni srčnih zaklopk , srčni infarkt, ciroza jeter, neželeni učinki zdravil, zvišane vrednosti lipidov v krvi, sladkorna bolezen
  • Simptomi: odvisno od stopnje, zasoplost (dispneja) pri naporu ali v mirovanju, zmanjšana zmogljivost, utrujenost, bledo ali modro obarvanje ustnic in nohtov, edem, zlasti gležnjev in spodnjih nog, zadebeljene vratne žile, hiter povečanje telesne mase, nočna želja po uriniranju, palpitacije, srčne aritmije, nizek krvni tlak
  • Zdravljenje: zdravila za zniževanje krvnega tlaka (antihipertenzivi), za izpiranje (diuretiki), za upočasnitev srčnega utripa (npr. zaviralci adrenergičnih receptorjev beta), za zmanjšanje delovanja nekaterih hormonov (antagonisti aldosterona) in za krepitev srca (npr. digitalis). Odvisno od vzroka operacija (npr. srčnih zaklopk, obvoda, srčnega spodbujevalnika), včasih presaditev srca

Srčno popuščanje: vzroki in dejavniki tveganja

Pri srčnem popuščanju (srčnem popuščanju) srce ni več tako učinkovito kot zdravo srce. Telesnim tkivom ne more več dovajati dovolj krvi (in s tem kisika). To je lahko smrtno nevarno. Srčno popuščanje je lahko posledica različnih vzrokov:

Drugi glavni vzrok je visok krvni tlak (hipertenzija). Pri visokem krvnem tlaku mora srce stalno močneje črpati, na primer proti zoženim žilam v krvnem obtoku. Sčasoma se srčna mišica odebeli, da lahko poveča pritisk (hipertrofija). Dolgoročno pa te obremenitve ne zdrži – in črpalna zmogljivost se zmanjša.

Drugi vzroki srčnega popuščanja so srčne aritmije in vnetje srčne mišice. Do srčnega popuščanja lahko privedejo tudi okvare srčnega septuma in okvare srčnih zaklopk (prirojene ali pridobljene). Enako velja za kopičenje tekočine v perikardu (perikardialni izliv, zlasti pri perikarditisu).

Srčno popuščanje lahko povzročijo tudi bolezni srčne mišice (kardiomiopatije). Ti pa so lahko na primer posledica vnetja ali pretirane zlorabe alkohola, drog ali zdravil.

Presnovne bolezni imajo lahko tudi vlogo pri razvoju srčnega popuščanja. Primeri so diabetes mellitus (sladkorna bolezen) in motnje delovanja ščitnice (kot je hipertiroidizem).

Bolezni pljuč, kot sta emfizem ali KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), so drugi možni vzroki za srčno popuščanje.

Zlasti manj pogosto popuščanje desnega srca (funkcionalna oslabelost desne strani srca) je lahko posledica bolezni pljuč. To pa zato, ker so običajno poškodovane tudi žile v obolelih pljučih. Kri ne more več pravilno teči skozi njih (pljučna hipertenzija). Vrača se nazaj v desno srce in ga obremeni.

Včasih zdravila povzročijo tudi srčno popuščanje. To tveganje obstaja na primer pri nekaterih zdravilih za srčne aritmije, nekaterih zdravilih proti raku (antineoplastična zdravila), zaviralcih apetita in zdravilih proti migreni (kot je ergotamin). Vendar pa lahko srčno popuščanje povzročijo tudi tumorji srca ali metastaze raka.

Sistolično in diastolično srčno popuščanje

Srčno popuščanje je na splošno sestavljeno iz dveh parametrov: sistoličnega in diastoličnega srčnega popuščanja.

Izraz sistolično srčno popuščanje (tudi kongestivno srčno popuščanje) se nanaša na zmanjšano črpalno sposobnost srca: črpalna funkcija in iztisni izhod levega prekata sta zmanjšana.

Zaradi tega organi niso več dovolj prekrvavljeni. Poleg tega se kri okrepi. To povzroči edem, na primer v rokah in nogah ali v pljučih.

Levi prekat je v večini primerov patološko spremenjen in zato manj raztegljiv ter ne more več absorbirati dovolj krvi. Posledično se v sistemski obtok črpa manj krvi. To vodi do premajhne oskrbe telesa s kisikom. Diastolično srčno popuščanje se pojavi predvsem v starosti. Ženske so prizadete pogosteje kot moški.

Srčno popuščanje: klasifikacija

Srčno popuščanje je mogoče razvrstiti po različnih merilih:

  • Glede na prizadeto področje srca ločimo levo srčno popuščanje, desno srčno popuščanje in globalno srčno popuščanje (prizadeti sta obe polovici srca).
  • Glede na potek bolezni ločimo akutno srčno popuščanje in kronično srčno popuščanje.
  • Groba razvrstitev glede na stanje bolezni je na kompenzirano srčno popuščanje in dekompenzirano srčno popuščanje.

Evropsko združenje za srce (ESC) prav tako razvršča srčno popuščanje glede na iztisno zmogljivost srca. Če levo srce še naprej črpa dovolj krvi, zdravniki govorijo o ohranjenem iztisnem deležu (iztisni delež = EF, normalna vrednost 60-70 odstotkov). To je v nasprotju z zmanjšanim iztisnim deležem. Posledica tega je naslednja razvrstitev:

  • Srčno popuščanje z zmanjšano EF levega prekata (HFrEF = srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem, EF 40 odstotkov ali manj)
  • Srčno popuščanje s srednjim iztisnim deležem (HFmrEF = srčno popuščanje z rahlo zmanjšanim iztisnim deležem, prej srčno popuščanje s srednjim iztisnim deležem, EF = 41–49 odstotkov)
  • Srčno popuščanje z ohranjenim EF (HFpEF = srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem, EF je vsaj 50 odstotkov)

Srčno popuščanje: levo, desno, globalno

Pri popuščanju desnega srca srčno popuščanje prizadene predvsem desni atrij in desni prekat srčne mišice.

Šibka desna hemisfera srca ne more več zagotavljati zadostne moči in kri se vrača v žile, ki jo oskrbujejo (vene). To poveča pritisk v venah in tekočina se potisne iz ven v okoliško tkivo. V telesu se razvije zastajanje vode (edem), zlasti v nogah in trebuhu.

Popuščanje desnega srca se običajno razvije kot posledica kroničnega popuščanja levega srca.

Pri popuščanju levega srca črpalna zmogljivost leve strani srca ni več zadostna. Posledično se kri vrača v pljučne žile (zastojna pljuča). To je še posebej nevarno, ker se lahko voda nabira v pljučih (pljučni edem). Kašelj in težko dihanje sta tipična simptoma.

Če je prisotno globalno srčno popuščanje, je črpalna zmogljivost obeh delov srca zmanjšana. Tako so vidni simptomi tako desnega kot levega srčnega popuščanja.

Akutno srčno popuščanje in kronično srčno popuščanje

Kompenzirano in dekompenzirano srčno popuščanje

Izraza kompenzirano srčno popuščanje in dekompenzirano srčno popuščanje opisujeta primere, v katerih se pojavijo simptomi. Kompenzirano srčno popuščanje običajno povzroči simptome samo med vadbo. Po drugi strani pa lahko srce v mirovanju še vedno zagotovi potrebno količino, tako da se simptomi ne pojavijo.

Po drugi strani pa dekompenzirano srčno popuščanje povzroča simptome, kot je zadrževanje vode (edem) ali težko dihanje (dispneja) tudi v mirovanju ali med nizkim naporom.

Zdravniki izraze uporabljajo predvsem takrat, ko je že znano, da obstaja srčno popuščanje. Če so simptomi pod nadzorom (na primer z ustreznimi zdravili), je srčno popuščanje kompenzirano. Če pa to stanje uide izpod nadzora (na primer zaradi akutno dodanih bolezni ali neupoštevanja tablet), se srčno popuščanje šteje za dekompenzirano.

Srčno popuščanje: klasifikacija NYHA

  • NYHA I: Brez fizičnih simptomov v mirovanju ali vsakodnevnem naporu.
  • NYHA II: rahle omejitve telesne zmogljivosti (npr. 2 nadstropja po stopnicah), vendar še vedno brez simptomov v mirovanju.
  • NYHA III: Visoke omejitve tudi pri vsakodnevnem fizičnem naporu. Simptomi, kot so utrujenost, srčne aritmije, zasoplost in "tiščanje v prsih" (angina pektoris), se hitro pojavijo tudi pri nizkih stopnjah napora.
  • NYHA IV: Simptomi se pojavijo pri vsakem fizičnem naporu in v mirovanju. Prizadete osebe so običajno nepokretne (priklenjene na posteljo) in v vsakdanjem življenju odvisne od stalne pomoči.

Srčno popuščanje: simptomi

Srčno popuščanje: simptomi popuščanja levega srca

Levi del srca je mesto, kamor se pošilja kri, potem ko je bila v pljučih oksigenirana. Ko ta polovica srca preneha pravilno delovati, se kri vrne nazaj v pljuča. To povzroči kašelj in težko dihanje (dispneja).

Simptomi srčnega popuščanja s "astmo cardiale".

Če popuščanje levega srca še naprej napreduje, tekočina uhaja iz pljučnih kapilar v alveole. To poleg zasoplosti vodi tudi do povečanega kašlja. Hkrati lahko pride do napetosti bronhijev. Ta kompleks simptomov se imenuje tudi "astma cardiale" ("astma, povezana s srcem").

Če tekočina še naprej vstopa v pljučno tkivo, se razvije stanje, znano kot pljučni edem. Njegovi značilni znaki so huda kratka sapa in "mehurčasti" zvoki pri dihanju ("mehurčanje"). Zaradi premajhne oskrbe s kisikom koža in sluznice postanejo modrikaste (cianoza). Nekateri bolniki izkašljujejo penaste izločke, včasih mesnate barve.

Če se tekočina nabere okoli pljuč v plevralnem prostoru, zdravniki to imenujejo plevralni izliv. Je tudi eden od možnih simptomov srčnega popuščanja.

Srčno popuščanje: simptomi popuščanja desnega srca.

Deoksigenirana kri iz telesa teče v desni del srca. Iz desnega prekata se črpa v pljuča, kjer se ponovno oksigenira. Ko srčno popuščanje prizadene desno stran srca, se tok vrne nazaj v telesne žile.

Tipični simptomi srčnega popuščanja so v tem primeru kopičenje vode v telesu (edem). Običajno se najprej pojavijo v nogah (edem nog) – predvsem na gležnjih ali na zadnji strani stopal, nato tudi nad golenicami. Pri ležečih bolnikih se edemi najprej oblikujejo običajno nad križnico.

V napredovali fazi popuščanja desnega srca se voda nalaga tudi v organih. Drugi tipični simptomi srčnega popuščanja torej vključujejo oslabljeno delovanje organov.

Zadrževanje vode pogosto povzroči hitro povečanje telesne mase, pogosto več kot dva kilograma na teden.

Te otekline lahko izsušijo kožo, ker pritisk v tkivu postane prevelik. Možne posledice so vnetja (ekcemi), ki se lahko razvijejo v odprte, slabo celilne rane.

Globalno srčno popuščanje: simptomi

Če sta zaradi oslabelosti organa prizadeti obe polovici srca, se stanje imenuje globalno srčno popuščanje. Simptomi obeh oblik bolezni (desno in levo srčno popuščanje) se nato pojavijo skupaj.

Drugi simptomi srčnega popuščanja

Srčno popuščanje povzroči zadrževanje vode (edem) po celem telesu. Ti se sproščajo (mobilizirajo) predvsem ponoči, ko prizadeti leži.

Telo želi sproščeno, odvečno tekočino izločiti preko ledvic. Zato morajo oboleli ponoči zelo pogosto na stranišče. To pogosto uriniranje ponoči je znano kot nokturija.

Pojavi se, ko zaradi napredovalega srčnega popuščanja centralni živčni sistem ni več pravilno oskrbljen s krvjo.

Pod stresom srce bije zelo hitro (palpitacije = tahikardija). Poleg tega se lahko pojavijo srčne aritmije, zlasti v primerih izrazitega srčnega popuščanja. Aritmije lahko postanejo smrtno nevarne in jih je treba takoj zdraviti.

Drug klasičen znak srčnega popuščanja v poznih fazah je nizek krvni tlak.

Splošni in zelo pogosti simptomi srčnega popuščanja vključujejo tudi zmanjšano zmogljivost, utrujenost in izčrpanost.

Srčno popuščanje: testi in diagnoza

Diagnoza srčnega popuščanja temelji na zbiranju bolnikove anamneze (anamneze) ter fizičnih in instrumentalnih preiskavah.

Pri anamnezi zdravnik bolnika med drugim povpraša o njegovih simptomih in o tem, ali ima v družini srčne bolezni (genetska predispozicija).

Poslušanje delovanja srca s stetoskopom daje zdravniku prve znake okvare zaklopk ali oslabelosti srčne mišice. Pri poslušanju pljuč je ropotanje znak srčnega popuščanja. Kaže na zadrževanje vode v pljučih.

Vendar pa se hropi pojavijo tudi pri pljučnici, na primer. Zdravnik lahko sliši tudi tretji srčni ton (to je običajno normalno samo pri otrocih in mladostnikih).

V primeru edema na nogah se lahko v kožo vtisnejo vidne udrtine. Če zdravnik meri pulz, se lahko njegova intenzivnost spreminja z vsakim utripom (pulsus alternans). Poleg tega preiskovalec prepozna štrleče vratne žile – znak zaostanka krvi.

Pretok krvi, ki teče skozi srce, lahko vizualiziramo s pomočjo barvne Doppler sonografije. To je posebna oblika ultrazvočnega pregleda. Zdravnik uporablja tudi ultrazvočni skener, da vidi kopičenje tekočine, na primer v trebuhu (ascites) ali prsih (plevralni izliv). Hkrati preveri veno cavo in organe za znake zastoja.

Srčne aritmije najbolje odkrijemo z dolgoročnim EKG. Pacient dobi majhno prenosno napravo za domov. Povezan je z elektrodami, ki jih zdravnik namesti na prsni koš pacienta in neprekinjeno beleži srčno aktivnost.

Dolgoročni EKG običajno traja 24 ur. Preiskava je neboleča in ne obremenjuje pacienta.

Lahko se vstavijo stenti (žilni nosilci), da ostane koronarna žila trajno odprta. Poleg tega obremenitveni testi (na primer na kolesarskem ergometru) pomagajo oceniti obseg težave. V nekaterih primerih je srce tako šibko, da ti testi niso več mogoči.

Ob sumu na srčno popuščanje se opravi tudi meritev krvnega tlaka.

Poleg tega zdravnik naroči različne preiskave urina in krvi v laboratoriju. Med drugim se vzame urinski status in krvna slika. Na podlagi krvne slike zdravnik odkrije na primer anemijo. Poleg tega se določi stanje elektrolitov (predvsem natrija in kalija) in železa. Zdravnik ima laboratorijsko določiti tudi različne organske parametre, kot so kreatinin, krvni sladkor na tešče in jetrne encime, vključno z vrednostmi koagulacije.

Poleg tega lahko rentgenski žarki prsnega koša in slikanje z magnetno resonanco (MRI) podpirajo diagnozo srčnega popuščanja.

Srčno popuščanje: zdravljenje

Terapija srčnega popuščanja je sestavljena iz več komponent in je odvisna predvsem od resnosti srčnega popuščanja. V bistvu je poleg terapije z zdravili ključen tudi osebni življenjski slog. V hujših primerih bo morda potreben srčni spodbujevalnik ali presaditev srca.

Srčno popuščanje: zdravila

Zdravljenje srčnega popuščanja z zdravili je namenjeno preprečevanju zapletov bolezni in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov. Glede na vzrok srčnega popuščanja se uporabljajo različna zdravila. Nekatera zdravila dokazano izboljšajo prognozo, druga pa predvsem lajšajo obstoječe simptome.

Na splošno je za zdravljenje srčnega popuščanja na voljo več zdravil. Najpomembnejši med njimi so:

Zaviralci ACE: blokirajo beljakovino, ki je odgovorna za zoženje krvnih žil v telesu. Zaradi tega ostanejo krvne žile trajno razširjene in krvni tlak pade. S tem razbremenimo srce in upočasnimo preoblikovanje srčne mišice, ki je posledica trajne preobremenitve. Zdravnik običajno najprej predpiše zaviralce ACE (NYHA I).

Antagonisti AT-1 (= zaviralci angiotenzinskih receptorjev, sartani): blokirajo delovanje hormona, ki zvišuje krvni tlak. Uporabljajo pa se le, če bolnik ne prenaša zaviralcev ACE ali zaviralcev angiotenzinskega receptorja neprilizina (ARNI).

Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA, imenovani tudi antagonisti aldosterona): Ti so dodatno indicirani v stopnjah II-IV po NYHA, zlasti kadar srce ne črpa več ustrezno (EF < 35 odstotkov). Povečajo izločanje vode iz telesa, kar na koncu razbremeni srce. Kot "antifibrotično zdravljenje" naj bi to zdravljenje pomagalo obrniti škodljivo preoblikovanje miokarda.

Zaviralci angiotenzinskih receptorjev neprilizina (ARNI): To je fiksna kombinacija zdravil zaviralca angiotenzinskih receptorjev (AR, = antagonist AT-1, glejte zgoraj) in zaviralca neprilizina (NI). Slednji zavira razgradnjo različnih hormonov v telesu in s tem širi žile, pospešuje izločanje in preprečuje brazgotinjenje v srčni mišici. Trenutno je na voljo kombinacija učinkovin sakubitril (NI) in valsartan (AR). Zdravniki predpisujejo ARNI kot nadomestilo za zaviralce ACE ali sartane.

Zaviralci SGLT2 (zaviralci natrijevega glukoznega kotransporterja-2, gliflozini): zaviralci SGLT2 so znani pri zdravljenju sladkorne bolezni. Pomagajo pa lahko tudi bolnikom s kroničnim srčnim popuščanjem – ne glede na to, ali imajo sladkorno bolezen ali ne. Zdravniki jih predpisujejo ob zdravljenju z zaviralci ACE/ARNI, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta in antagonisti aldosterona, še posebej, če bolniki med jemanjem še vedno občutijo simptome.

Ivabradin: To zdravilo znižuje srčni utrip. Zdravniki ga predpišejo, če je srčni utrip prehiter (> 70/min) tudi pri zaviralcih beta ali če jih ne prenašajo.

Digitalis: Pripravki z digitalisom izboljšajo črpalno moč srca. Ne podaljšuje življenja, ampak povečuje kakovost življenja in vzdržljivost prizadetih. Digitalis (digitoksin, digoksin) se uporablja za uravnavanje stopnje atrijske fibrilacije, pogoste motnje srčnega ritma.

Zdravniki uporabljajo zgornje učinkovine predvsem pri bolnikih s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF) (in razredi II do IV po NYHA). Standardna terapija tukaj vključuje zaviralce ACE (ali ARNI ali sartane, če ne prenašajo) plus zaviralce beta plus antagoniste aldosterona plus inhibitorje SGLT2 (v skladu s smernicami Evropskega kardiološkega združenja).

Pri bolnikih z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF) takšnih priporočil za zdravilo ni. Če so prizadeti posamezniki »preveč hidrirani«, prejmejo diuretike. Podobno je pri ljudeh z nekoliko zmanjšanim iztisnim deležem srca (HFmrEF). Odvisno od primera zdravnik predpiše pripravke, ki se uporabljajo tudi pri srčnem popuščanju z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF).

Uporaba železa pri anemiji in srčnem popuščanju

Več železa v krvi lahko končno olajša dihanje. To je zato, ker je železo osnovni gradnik krvnega pigmenta hemoglobina, ki igra ključno vlogo pri transportu kisika. Pomanjkanje železa prej ali slej privede do anemije, ki spodbuja srčno popuščanje.

Glog za srčno popuščanje

Zeliščarstvo priporoča pripravke iz gloga pri srčnem popuščanju. Izboljšali naj bi kontraktilnost in oskrbo srčne mišice s kisikom. Prav tako preprečujejo srčne aritmije (antiaritmični učinek).

Z znanstvenega vidika doslej ni bila dokazana relevantna in dokazana učinkovitost gloga pri srčnem popuščanju. Če bolniki kljub temu želijo poskusiti tovrstne pripravke iz zdravilnih rastlin, potem po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom in poleg klasičnega medicinskega zdravljenja srčnega popuščanja.

Srčni spodbujevalnik proti srčnemu popuščanju

Oboje skupaj lahko kompenzira srčno popuščanje. Pri CRT so žice srčnega spodbujevalnika vstavljene v srčne votline, tako da ponovno utripajo v istem ritmu.

Bolniki, ki so preživeli srčni zastoj ali imajo nevarne aritmije, imajo koristi od implantabilnega kardioverter-defibrilatorja (ICD). Naprava se vstavi kot srčni spodbujevalnik. Ko zazna nevarno aritmijo, sproži električni udar.

Včasih zdravniki uporabljajo kombinirano napravo obeh sistemov, imenovano sistem CRT-ICD (imenovan tudi sistem CRT-D).

Kirurški ukrepi

Če se srčno popuščanje poslabša kljub obstoječemu zdravljenju, bo morda potrebna zamenjava starega srca z novim (presaditev srca). Bolniki lahko prejmejo srce darovalca ali umetno srce. To lahko povzroči različne zaplete, kot so zavrnitvene reakcije.

Če so vzrok srčnega popuščanja okvarjene srčne zaklopke, bo morda potrebna tudi operacija. Včasih je možno "popravilo" (rekonstrukcija) srčne zaklopke. V drugih primerih okvarjeno srčno zaklopko zamenjamo (biološka ali mehanska zaklopka).

Srčno popuščanje: kaj lahko storite sami

Če vam je zdravnik diagnosticiral srčno popuščanje, je pomembno, da vodite zdrav življenjski slog. To bo zmanjšalo dejavnike tveganja in izboljšalo kakovost vašega življenja. Zato si morate k srcu vzeti naslednje:

  1. Prehrana: Zaužijte dovolj sadja in zelenjave. Čim bolj se izogibajte živalskim maščobam in se prehranjujte z nizko vsebnostjo soli. Sol povzroča skladiščenje vode v telesu. Srce mora takrat bolj delati.
  2. Dnevno tehtanje: Da boste lažje spremljali ravnovesje tekočin v telesu, stopite na tehtnico vsak dan in si zapišite svojo težo. Takoj poiščite zdravniško pomoč, če ste čez noč pridobili več kot en kilogram, več kot dva kilograma v treh dneh ali več kot dva kilograma in pol v enem tednu.
  3. Gibanje: Učinkovito zdravljenje srčnega popuščanja vedno vključuje gibanje in zmerno telesno aktivnost. V vsakdanjem življenju lahko na primer hodite v službo peš in se namesto z dvigalom peljete po stopnicah. Priporočljivi so tudi sprehodi, lahke vaje za moč in koordinacijo, plavanje, kolesarjenje in hoja. Lahko se vključite tudi v športno skupino za srčne bolnike (rehabilitacijski šport). Vsekakor se posvetujte z zdravnikom, katere telesne dejavnosti in športi so v vašem primeru smiselni in v kolikšni meri se smete gibati.
  4. Alkohol: Zmanjšajte vnos alkohola, ker lahko alkohol poškoduje celice srčne mišice. Ženskam se priporoča, da ne zaužijejo več kot dvanajst gramov čistega alkohola (ena standardna pijača) na dan. Moški naj ne zaužijejo več kot 24 gramov čistega alkohola (kar ustreza dvema standardnima pijačama) na dan. Splošno pravilo je, da alkohola ne bi smeli uživati ​​vsaj dva dni na teden. Bolniki, pri katerih je srčno popuščanje povzročilo prekomerno uživanje alkohola (alkoholno toksična kardiomiopatija), se morajo alkoholu popolnoma izogibati.
  5. Kajenje: Najbolje je popolnoma opustiti kajenje – in tudi vse druge oblike drog!
  6. Cepljenje: vsako leto se cepite proti gripi, vsakih šest let pa proti pnevmokoku. Cepljenje proti Covid-19 in poznejša poživitvena cepljenja so priporočljiva tudi pri srčnem popuščanju.
  7. Dnevnik: Vodite dnevnik vseh simptomov, ki jih opazite. Tako ob naslednjem obisku zdravnika ne boste ničesar pozabili.

Bolnikom s srčnim popuščanjem že dolgo svetujejo umirjenost in izogibanje telesnim naporom. Številne znanstvene študije pa so odkrile pozitiven učinek zmerne vzdržljivostne vadbe pri srčnem popuščanju. Telesna dejavnost ni le varna, ampak celo pomemben del zdravljenja.

Vadba pri srčnem popuščanju izboljša telesno zmogljivost in kakovost življenja prizadetih. Še vedno pa ni jasno, ali aktivnost vpliva tudi na pričakovano življenjsko dobo bolnikov.

Pri akutnih boleznih, kot so akutni koronarni sindrom, zasoplost v mirovanju, zadrževanje vode v tkivih ali vnetje srčne mišice, je gibanje tabu. Na splošno je pri srčnem popuščanju priporočljiva previdnost: vedno vprašajte svojega zdravnika, do kakšne mere se smete naprezati.

Začetek vadbe s srčnim popuščanjem

Kakšna vadba za srčno popuščanje?

Za ljudi s srčnim popuščanjem ni enotnega načrta vadbe, ki bi ustrezal vsem. Odvisno je od posameznega bolnika, stopnje srčnega popuščanja ter njegovega splošnega zdravstvenega stanja in telesne pripravljenosti. Na splošno vadba pri srčnem popuščanju vključuje dve glavni komponenti:

  • Zmerna, kontinuirana vzdržljivostna vadba: tri do petkrat na teden (po potrebi dnevno, čez čas možna tudi kombinacija z intervalno vadbo)
  • dinamični trening moči: dvakrat do trikrat na teden

Če prizadete osebe nimajo nikakršnega stanja, je lahko na začetku koristen čisti trening dihalnih mišic.

Trening zmerne vzdržljivosti

Pri tem je smiselna možnost tako imenovano pravilo ÖLI (= pogosteje, dlje, intenzivneje). To pomeni, da se najprej poveča pogostost vadbe, nato trajanje in na koncu intenzivnost.

Če torej vzdržljivostni trening lahko opravite 10 minut, se pogostost treninga poveča z na primer treh na pet enot na teden. Naslednji korak je podaljšanje vadb: namesto 10 minut pacient nato vadi 15 do 20 minut. Zadnji korak je povečanje intenzivnosti: namesto na 40 odstotkov maksimalne zmogljivosti preide na 50 do 60 odstotkov.

V tečaju lahko bolniki s srčnim popuščanjem izvajajo tudi intervalni trening. Tu so enote krajše, a bolj intenzivne. Intenzivnost je takrat v zmerno intenzivnem območju pri približno 60 do 80 odstotkih največje zmogljivosti. Dan po intervalnem treningu je običajno dobro narediti odmor.

Za ljudi s srčnim popuščanjem je primeren zmerni vzdržljivostni trening, npr.

  • počasno kolesarjenje ali kolesarski ergometer
  • plezanje po stopnicah (npr. po steperju)
  • Vodna gimnastika
  • ples

Ko ste trenirani, so možni tudi drugi športi, kot je tek ali vzdržljivostno plavanje. Mimogrede, med zmerno vadbo se dihanje pospeši, vendar še vedno lahko govorite v polnih nizih.

Dinamični trening moči

Vadba moči in odpornosti je pomembna tudi za ljudi s srčnim popuščanjem. To je zato, ker veliko obolelih v napredovalih fazah kaže tako imenovani sindrom izčrpavanja. To vključuje zmanjšanje mišične mase in izgubo moči.

Priporočljiv je dinamičen trening za moč in vzdržljivost z majhno težo in veliko ponovitvami. Za izdelavo načrta treninga je smiselno določiti na primer tako imenovani "maksimum ene ponovitve" (1-RM).

Med tem treningom je še posebej pomembno pravilno dihanje: kljub naporom se je treba izogibati dihanju s pritiskom.

Bolnikom s srčnim popuščanjem je najbolje, da izvajajo dinamično vadbo za moč dvakrat do trikrat na teden.

Mimogrede, visoko intenzivni intervalni trening (HIIT) je možna možnost za bolnike z nizkim tveganjem s stabilnim srčnim popuščanjem. Po mnenju Zveze evropskih združenj za športno medicino (EFSMA) je za to potrebno usposobljeno osebje, ki nadzoruje usposabljanje.

Priporočljivo je, da v rednih časovnih presledkih (vsake tri do šest mesecev) obiskujete svojega zdravnika na pregledih in se z njim pogovorite o novih omejitvah vadbe.

Srčno popuščanje: potek bolezni in prognoza

Srčno popuščanje ni ozdravljivo. Le v redkih primerih je mogoče simptome zmanjšati do te mere, da je možno popolnoma neokrnjeno življenje. Vsak bolnik pa lahko vpliva na to, v kolikšni meri bo bolezen napredovala.

Bolniki morajo poleg življenjskega sloga upoštevati predvsem adherenco (compliance). Z adherenco pri terapiji ali komplianco zdravniki razumejo, v kolikšni meri se bolniki držijo predpisane in dogovorjene terapije.

To vključuje na primer redno jemanje predpisanih zdravil, tudi če trenutno morda sploh ni simptomov. Tako lahko vnaprej preprečimo zaplete in poslabšanje splošnega stanja.

Skladnost vključuje tudi redne preglede pri družinskem zdravniku. Če so krvne vrednosti (npr. elektroliti, ledvične vrednosti) zunaj normalnega območja, so potrebne pogostejše kontrole.

Pomembno tudi pri srčnem popuščanju: Če sumite, da se vam je stanje poslabšalo, takoj obiščite zdravnika!

Srčno popuščanje: pričakovana življenjska doba

Bolniki imajo zdaj kljub bolezni boljšo prognozo in sorazmerno dolgo pričakovano življenjsko dobo. V posameznih primerih je to odvisno od vrste (geneze) bolezni, starosti obolele osebe, morebitnih spremljajočih bolezni in osebnega življenjskega sloga.

Kljub temu je kronično srčno popuščanje progresivna bolezen, ki lahko povzroči smrt. Predvsem v napredovalih fazah se lahko že tako majavo stanje kadarkoli nenadoma poslabša in je lahko tudi usodno. Zato je pomembno, da na takšne akutne situacije pomislimo že na začetku bolezni.

Z zdravnikom se pogovorite, kateri ukrepi bi bili takrat smiselni, in svoje želje zapišite v oporoko za življenje. Približek zdravstvenega varstva je prav tako uporaben. V njem določite, kdo naj poskrbi za vaše zadeve, če tega zaradi bolezni ne zmorete več.