Kaj je transfuzija krvi?
Transfuzija krvi se uporablja za nadomestitev pomanjkanja krvi ali krvnih komponent ali za nadomestitev krvi v telesu. V ta namen se v pacientovo telo preko venskega dostopa vnese kri iz plastičnih vrečk (krvne rezerve). Če ta kri prihaja od tujega dajalca, se krvodajalska enota imenuje tuje krvodajalstvo. Če bolnik prejme svojo kri, ki je bila predhodno odvzeta in shranjena, govorimo o avtolognem krvodajalstvu ali avtotransfuziji.
Medtem ko so v preteklosti transfuzije polne krvi izvajali z vsemi komponentami, so danes krvne enote ločene na posamezne komponente. Rezultat tega je:
- koncentrat rdečih krvnih celic – sestavljen iz rdečih krvnih celic (eritrocitov)
- Koncentrat granulocitov – sestoji iz določenih belih krvnih celic (granulociti)
- Koncentrat trombocitov – sestavljen iz krvnih ploščic (trombocitov)
- Krvna plazma (= necelični del krvi)
Kdaj opravite transfuzijo krvi?
Koncentrati rdečih krvnih celic se večinoma uporabljajo pri akutni izgubi krvi za nadomestitev izgubljenih rdečih krvničk.
Koncentrate trombocitov dajemo tudi pri veliki izgubi krvi. Poleg tega se ta vrsta transfuzije krvi daje za motnje tvorbe trombocitov in kot profilaksa krvavitev pred operacijo.
Ker krvna plazma vsebuje faktorje strjevanja, ki so pomembni za strjevanje krvi, jo transfundiramo tudi preventivno ob sumu nagnjenosti k krvavitvam.
Koncentrat granulocitov se lahko daje kot del transfuzije krvi za raka. Bele krvničke (nevtrofilci, bazofilci in eozinofili), ki jih vsebuje, naj bi krepile oslabljen imunski sistem.
Kaj počnete med transfuzijo krvi?
Pred dejansko transfuzijo krvi se bo zdravnik z vami pogovoril o možnih tveganjih in stranskih učinkih ter določil vašo krvno skupino. Prav tako boste morali podpisati obrazec za soglasje.
AB0 Sistem krvnih skupin
Na rdečih krvničkah (eritrocitih) so beljakovinske strukture, imenovane antigeni. Antigeni so beljakovine, ki v telesu sprožijo imunski odziv. Nosilci z antigeni tipa A imajo krvno skupino A, tisti s skupino B pa krvno skupino B. Če ima oseba obe vrsti antigenov, ima krvno skupino AB. Če na eritrocitih ni antigenov, govorimo o krvni skupini 0.
V krvni plazmi so protitelesa proti eritrocitnim antigenom. Da imunski sistem ne napade lastnega telesa, oseba s krvno skupino A na primer nima protiteles proti antigenom tipa A.
Rhesus sistem krvnih skupin
Sistem rezus krvnih skupin razlikuje, ali krvne celice vsebujejo določeno beljakovino – faktor rezus – (rezus-pozitivne) ali ne (rezus-negativne). Približno 85 odstotkov ljudi v Evropi je rezus-pozitivnih, preostalih 15 odstotkov pa rezus-negativnih.
Posteljni test
Obposteljni test se izvaja tako na krvi prejemnika kot tudi na krvni enoti, ki je namenjena uporabi.
Navzkrižno ujemanje
Pri testu navzkrižnega ujemanja se rdeče krvne celice krvne enote zmešajo s plazmo prejemnika (glavni test) in rdeče krvne celice prejemnika pomešajo s plazmo krvne enote (manjši test). Ponovno ne sme priti do aglutinacije.
Nadaljnji postopek
Pred transfuzijo krvi se vaši podatki o bolniku znova preverijo, da se izognete zmedi. Zdravnik bo postavil dostopno linijo v veno, skozi katero naj bi transfuzija krvi prišla v vaše telo. Med transfuzijo krvi in vsaj pol ure po njej vas bodo spremljali. To vključuje redno spremljanje krvnega tlaka in srčnega utripa. Če se slabo počutite, takoj obvestite svojega zdravnika.
Dodatne informacije: krvodajalstvo
Dodatne informacije: Darujte plazmo
Če vas zanima, kaj morate upoštevati pri darovanju plazme in kako vse skupaj poteka, preberite članek Darovanje plazme.
Kakšna so tveganja za transfuzijo krvi?
Tveganja, povezana s transfuzijo krvi, so redka, vendar običajno resna. Pri tako imenovani transfuzijski reakciji krv darovalca reagira s krvjo prejemnika zaradi nezdružljivosti krvnih skupin. To povzroči, da imunski sistem uniči krv darovalca, kar lahko privede do vročine, anemije, zlatenice, težav s krvnim obtokom in odpovedi ledvic. Transfuzijska reakcija se lahko pojavi neposredno med samo transfuzijo ali pa je lahko zakasnjena.
Možne so tudi alergijske reakcije, ki se kažejo kot povišana telesna temperatura, slabost, težko dihanje, padec krvnega tlaka, rdečina, srbenje in v redkih primerih šok.
Če bolnik prejme veliko koncentratov rdečih krvnih celic, se lahko železo v rdečih krvnih celicah odloži v organih in povzroči poškodbe celic in organov. Prizadeta so predvsem jetra, srce, kostni mozeg in organi, ki proizvajajo hormone.
Na kaj moram biti pozoren po transfuziji krvi?
Po ambulantni transfuziji krvi lahko običajno odidete domov. Če opazite kakršno koli nelagodje, na primer slabost ali težave s krvnim obtokom, takoj obvestite svojega zdravnika.
Z rednimi transfuzijami krvi spremljamo uspešnost terapije. Posebej pomembno je merjenje hemoglobina (rdečega krvnega pigmenta) in železa glede na preobremenitev z železom, ki jo povzroči transfuzija krvi. Stranski učinki se tu ne pojavijo, dokler organi zaradi preobremenitve ne motijo svojega delovanja.
