Rehabilitacija služi osamosvajanju bolnikov po resnih operacijah, boleznih in nesrečah. Med rehabilitacijo se pacienti, ki so že dolgo odvisni od pomoči, naučijo v vsakdanjem življenju čim bolj samostojno obvladati morebitne nove omejitve.
Kaj je rehabilitacija?
Rehabilitacija je intenzivna nega za bolnike, ki so utrpeli omejitve in invalidnost zaradi bolezni, nesreč ali resnega zdravljenja, ki so ga potrebovali. Rehabilitacija je intenzivno spremljanje bolnikov, ki so bili zaradi bolezni, nesreč ali resnih zdravljenj, ki so zaradi tega postali nujni, prizadeti in omejeni. V začetnem obdobju jim v največji možni meri pomagajo v bolnišnici in negovalno osebje, cilj rehabilitacije pa je pokazati, kako se po zdravljenju čim bolj samostojno spopadajo z novo situacijo. Med rehabilitacijo se pacienti naučijo ravnanja s pripomočki, vključevanja fizičnih sprememb v vsakdanje življenje, oskrbe poškodb in kolikor je le mogoče obvladovanja lastne zdravstvene situacije. Po rehabilitaciji bi morali biti bolniki kos čim dlje brez skrbnikov in čim več svojega vsakdanjega življenja sami upravljati s pripomočki. Zdravstveno oskrbo pa še vedno opravlja zdravnik med rehabilitacijo in po njej, v večini primerov pacientov zdravnik primarne zdravstvene oskrbe ali po potrebi specialist.
Zdravljenja in terapije
Bolniki v rehabilitaciji so najpogosteje doživeli hude nesreče, zdravijo se zaradi hude bolezni ali pa že veljajo za ozdravljene. Manj pogosto so na rehabilitacijo napoteni bolniki, za katere je zdravljenje še daleč, vendar se morajo že naučiti spoprijeti s spremenjenimi fizičnimi razmerami. Rehabilitacija se pogosto uporablja po operacijah mišično-skeletnega sistema, amputacijah ali presaditvah. To so lahko posledica naravne starostne obrabe, osteoartritis or artritis, vendar so pogosti tudi bolniki na rehabilitaciji rak bolnikov. Med zdravljenjem ali po njem, pa naj bo to uspešno ali ne, a rak diagnoza pogosto zahteva resne kirurške posege na notranjih in zunanjih organih, ki imajo za pacienta velike spremembe. Tudi preživeli morajo prilagoditi svoje vsakdanje življenje po okrevanju do te mere, da jim rehabilitacija lahko pomaga pri opravljanju najpomembnejših nalog, tako da niso nenehno odvisni od pomoči. Rehabilitacija je tudi možnost za paciente s psihološkega in psihiatričnega oddelka. Ker so bili dlje časa hospitalizirani, odvisno od resnosti duševna bolezen, pogosto potrebujejo podporo pri ponovnem običajnem vsakdanjem življenju. Glede na naravo bolezni lahko bolniki z duševna bolezen morda potrebuje tudi podporo rehabilitacije, da jim pomaga pri spopadanju z omejitvami, ki jih povzročajo bolezen in potrebna zdravila. Medtem ko se rehabilitacija po nesrečah in telesnih boleznih osredotoča na prikaz pacientov, kako sami upravljati vsakodnevno zdravstveno oskrbo, je namen rehabilitacije po psihološki obravnavi bolnike naučiti, kako ravnati s potrebnimi zdravili in jih vključiti v normalno vsakdanje življenje.
Metode diagnoze in pregleda
Bolniki na rehabilitaciji so s povsem medicinskega vidika bodisi popolnoma ozdravljeni bodisi v prehodni fazi zdravljenja, ko bi jih lahko sprva odpustili domov. Vloga zdravnikov je postavljati diagnoze in zdraviti bolnika do te mere, da lahko še naprej deluje ambulantno in zapusti bolnišnico. Vendar to ne pomeni, da se lahko sam spopade z novo situacijo v vsakdanjem življenju - to je naloga rehabilitacije. Zdravila in pomoč za vsakdanje življenje predpisal zdravnik, ki je pacienta napotil na rehabilitacijo. Zdravilo je bilo prilagojeno in pomoč so na voljo - rehabilitacija le pokaže bolniku, kako jih uporabljati in kaj mora upoštevati. Na ta način ni odvisen od stalne prisotnosti medicinskega osebja za uporabo in vnos ter po potrebi prepozna opozorilne signale, da se lahko v primeru težav ob pravem trenutku posvetuje z zdravnikom. V rehabilitaciji delujejo najrazličnejše poklicne skupine, vključno z logopedi, ortopedi, nutricionisti, maserji, medicinskimi asistenti ali psihologi. Skupina, ki se dopolnjuje v rehabilitacijskih klinikah, lahko razvije program zdravljenja, ki je primeren za pacientov zdravstvena zgodovina, saj je vsak primer rehabilitacije individualen in lahko koristi različno strokovno znanje. Žrtve nesreč na primer poleg psihološke oskrbe pogosto dobijo podporo športnih terapevtov, fizioterapevtov ali motornih terapevtov. rak Bolnikom je verjetno, da jim bodo medicinski pomočniki v prehodnih fazah zdravljenja pomagali uporabljati medicinska orodja ali živeti z učinki raka po uspešnem okrevanju. Po želodec in črevesna kirurgija, na primer stoma, umetni iztok črevesja, je pogosto potrebna. To je veliko higiensko tveganje, ki pa služi popolnemu celjenju črevesja - pacient se med rehabilitacijo nauči oskrbe stome. Med rehabilitacijo se ne postavljajo nove diagnoze, te so bile že postavljene in obravnavane med bolnišničnim zdravljenjem. Manjše težave z pomoč ali trajne posledice zdravljenja lahko osebje med rehabilitacijo pogosto zdravi samo, če ne gre za resne zaplete. Zato je delo na rehabilitaciji sestavljeno le iz uporabe različnih specialnosti, prilagojenih pacientu in njegovemu primeru, kar pacient oceni kot razmeroma prijetno.
