Afte: Opis
Afte (napačno zapisane tudi »afte« ali »afte«) so boleče lezije sluznice v ustih. Prizadenejo lahko dlesni, ustno votlino, mandlje ali jezik. Občasno se afte pojavijo tudi v predelu genitalij. Lahko so okrogle ali ovalne, imajo rumenkasto do sivkasto belo prevleko in so običajno obdane z vnetno rdečo obrobo. Velikost se lahko razlikuje od velikosti glavice bucike do treh centimetrov v premeru – takrat govorimo o veliki obliki. Veliko število majhnih aft (do 100 kosov, razširjenih po celotni ustni votlini) je lahko znak okužbe s herpesom. Zdravniki govorijo o ustni soor. Mozolji v ustih se še posebej pogosto pojavijo na robu jezika ali na notranji strani ustnic.
Afte se lahko pojavijo enkrat ali pa se ponavljajo (med.: habitualne ali kronično ponavljajoče se afte). V večini primerov so neškodljive in se pozdravijo same od sebe v enem do treh tednih. Pri večjih aftah lahko včasih traja več mesecev, da izginejo. Potem lahko ostanejo brazgotine.
Afte in razjede v ustih
Afte in bolečine
Afte so boleče in lahko močno poslabšajo počutje. Kako huda je bolečina, se razlikuje od posameznika do posameznika. Odvisno je predvsem od mesta, kjer se afta pojavi, manj pa od njene velikosti. Še posebej neprijetno je lahko, če se nahajajo na območjih, ki so izpostavljena velikim mehanskim obremenitvam, na primer na jeziku. Govorjenje, prehranjevanje ali požiranje nato sprožijo bolečino.
Afte pri otrocih
Bednarjeve afte so majhne poškodbe ustne sluznice pri dojenčkih, na primer zaradi sesanja stekleničke. Običajno se pojavijo v predelu trdega neba.
Tudi pri majhnih otrocih afte včasih nastanejo zaradi pogostega kašljanja z iztegnjenim jezikom, na primer pri oslovskem kašlju. Zato jo imenujemo tudi razjeda oslovskega kašlja (med.: Fede-Rigova afta).
Pogostnost aft
Afte so med najpogostejšimi boleznimi ustne sluznice. Približno dva do deset odstotkov prebivalstva vsaj enkrat v življenju prizadenejo afte.
Afte: vzroki in možne bolezni
- Bolezni: Afte se lahko pojavijo v sklopu bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, celiakija (kronična bolezen sluznice tankega črevesa), Behçetova bolezen (žilno vnetje), Sweetov sindrom (redka kožna bolezen), nevtropenija ( zmanjšanje nekaterih belih krvnih celic), okužba z virusom HIV, okužba s herpesom, bolezen rok in ust.
- Avtoimunska reakcija: imunski sistem se bori z lastnim tkivom telesa.
- Imunska pomanjkljivost: na primer zaradi kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen
- Stres
- Kemično draženje: na primer zaradi natrijevega lavril sulfata (SLS), ki ga vsebuje zobna pasta
- Poškodbe ustne sluznice: na primer zaradi slabo nameščenih naramnic ali poškodb zaradi ugriza
- Prehranske pomanjkljivosti: pomanjkanje vitamina B12, železa in folne kisline
- Intolerantna živila: na primer oreščki, paradižnik, alkohol ali citrusi; tudi zaradi dodatkov v živilih, kot so konzervansi ali barvila.
- Spremembe v hormonskem ravnovesju
- Genetski dejavniki: navadne afte se pojavljajo v družinah.
- Sprožilci so lahko tudi virusi in bakterije.
Študije tudi kažejo, da imajo kadilci manjšo verjetnost, da bodo zbolele za aftami, kot nekadilci. Kajenje namreč sčasoma povzroči keratinizacijo ustne sluznice (med.: hiperkeratoza), ki lahko ščiti pred nastankom aft.
