Apatija pomeni brezvoljnost, neodzivnost in pomanjkanje odziva na zunanje dražljaje, kot je na primer govorjenje, dviganje ali dotik. V ožjem smislu je apatija motnja stanja budnosti. Prizadene centralni živčni sistem in je zelo resen in nevaren simptom pri dojenčkih. Če pri dojenčku opazite ali sumite na apatijo, se zato posvetujte z zdravnikom.
Zlasti pri dojenčkih, ki se še ne znajo artikulirati, je apatija (pa tudi nemir in težave s pitjem) lahko začetni znak resne nalezljive bolezni, zastrupitve ali presnovne motnje. Ni nujno, da se povišana telesna temperatura pojavi pri boleznih dojenčkov, tudi ne pri hudih okužbah.
Kakšni so znaki apatije?
Če želite vedeti, ali je vaš dojenček res nezavesten in apatičen ali samo utrujen, bodite pozorni na naslednje:
- Se dojenček res zbudi, ko ga dvignete?
- Ali se trdno prime in se potegne navzgor, ko iztegnete roko?
- Ali vzpostavi očesni stik in se nasmehne?
- Ali pije (zelo pomembno)?
- Ali ima daljša obdobja budnosti (tj. ali ne postane spet zaspan takoj, ko ga odložite)?
Kaj lahko storim glede apatije?
Prisluhnite tudi svojim občutkom: če opazite, da je vaš živahen in aktiven dojenček »nekako drugačen«, namreč brezvoljen in apatičen, ga vsekakor opazujte in se v dvomih vedno posvetujte z zdravnikom (tudi če je za nič).
Upoštevajte tudi, da mlajši kot je dojenček, manj so lahko značilne splošne okužbe, zastrupitve ali druge bolezni. Zamegljenost zavesti je potem pozni simptom!
