Arterija noge

stegnenica, stegnenica, stegnenica

Definicija

O femoralna arterija je glavna posoda za oskrbo spodnje okončine s kisikom kri. Pri zdravih osebah ima premer približno 1 cm (lahko pride do odstopanj ali razlik med spoloma) in v svojem toku oddaja številne veje.

Potek arterije noge

O femoralna arterija je prisoten simetrično (tj. enkrat na vsaki strani). Je nadaljevanje A. iliaca externa (zunanji iliak arterije). Prehod iz zunanje medenice arterije do femoralna arterija se nahaja približno na ravni dimeljske vezi pod katero poteka arterija.

Tekom noga arterije spodaj dimeljske vezi, spremlja ga Vena istoimensko (prevodnost kisika slaba kri Iz noga nazaj v smeri srce za obnovljeno nalaganje kisika), tj. stegnenico Vena. V regiji dimeljske vezi Obstajata dve pomembni anatomski točki prehoda za strukture tek iz medenice v noga. To sta Lacuna musculorum (mišično pristanišče) in Lacuna vasorum (vaskularno pristanišče).

Proti spredaj (ventralno) jih omejuje dimeljska vez (Ligamentum inguinale), proti zadnji (hrbtni) pa sramna kost (Os pubis) ali ilium (Os ilium). Notranji (medialni) vaskularni portal je navznoter omejen z Ligamentum lacunare (ligament portala). Od mišičnega portala ga ločuje arcus iliopectineus (obokana vez), ki se nahaja na zunanji strani (stransko).

Arterija in stegnenica Vena skozi to vaskularno odprtino, medtem ko pripadajoči živec (stegnenični živec), skupaj z drugimi strukturami prehaja skozi mišična vrata, ki se nahajajo dlje. Nato femoralna arterija poteka vzdolž sprednje strani tesno med mišico adductor longus in mišico vastus medialis v tako imenovanem aduktorskem kanalu. Sprva je arterija noge razmeroma sredinsko na tesno, vendar se z napredovanjem bolj premika proti notranjemu sprednjemu stegnu. Skozi režo v mišičnem adduktorju magnus (Hiatus adductiorius) arterija noge vstopi v poplitealno jamo in nadaljuje kot poplitealna arterija.

Žilne veje Gefäßa

V svojem toku arterija sprosti več žilnih vej za oskrbo okoliških struktur:

• Arterija epigastrica superficialis (površinska zgornja trebušna arterija) za oskrbo dela spodnje trebušne stene. - Arteria circumflexa ilium superficialis (površinska arterija, ki obdaja ilium) za oskrbo delov dimeljske regije. - Arteria pudenda externa (zunanja sramna arterija) za oskrbo delov kože dimelj in genitalij. - Arteria descendens genicularis (padajoča kolenska arterija) do kolenskega sklepa in
• Arteria profunda femoris (globoka femoralna arterija) za oskrbo hrbtne strani tesno in stegnenico Glava.

bolečina

Kronično zoženje arterije noge zaradi arterioskleroza lahko povzroči bolečina v teletu. To je posledica dejstva, da kri oskrba pod zožitvijo je nezadostna. Nastala motnja krvnega obtoka vodi do tipičnih simptomov, ki se uporabljajo za razdelitev zožitve arterije nog na 4 stopnje po Fontaine-Ratchevu.

Poleg kronične zožitve aorta zaradi arteriosklerozaA krvni strdek lahko vodi tudi do akutnega okluzija aorte, za katero je značilna huda bolečina v nogi. Zaradi pomanjkanja oskrbe s krvjo je noga videti bleda in hladna, pulzov na nogah pa ni mogoče čutiti. To je nujno stanje in ga je treba nemudoma zdraviti, sicer lahko noga resno poškoduje.

• Faza 1: plovila so že delno zoženi ali celo blokirani. Vendar prizadeta oseba nima simptomov, zato stanje od plovila je odkrita po naključju. - Faza 2: Obstaja bolečina pri hoji.

Za lajšanje bolečine prizadeti preneha pogosteje hoditi (ogled oken). V tej fazi se najbolj prizadeti ljudje obrnejo na zdravnika. Nadalje ločimo med: Fazo 2a: Možna je oddaljena več kot 200 m hoje brez bolečin.

Faza 2b: Možna je neboleča hoja manj kot 200 m. - Faza 2a: Možna je neboleča hoja več kot 200 m. - Faza 2b: Možna je neboleča hoja pod 200 m.

• Faza 2a: Možna je neboleča hoja več kot 200 m. - Faza 2b: Možna je neboleča hoja pod 200 m. - 3. stopnja: bolečina se pojavi v mirovanju.

Pogosto se ta bolečina pojavi tudi ponoči, ko noge ležijo vodoravno. Spuščanje nog pogosto olajša simptome bolečine za kratek čas. - 4. stopnja: V tej fazi pride do poškodbe tkiva (razjeda, gangrena, nekroza) je že prišlo zaradi nezadostnega krvnega obtoka. Nastopi celična smrt in lahko odmrejo prsti ali drugi deli stopala in noge. Da bi se izognili življenjsko nevarnim situacijam, bo v nujnih primerih morda treba kirurško amputirati ustrezne dele telesa.