Pri bipolarni motnji - pogovorno imenovani manično-depresivna bolezen - (sopomenke: bipolarna afektivna motnja; bipolarna afektivna psihoza; bipolarna afektivna psihoza v mešani epizodi; bipolarna afektivna psihoza v večji depresivni epizodi s psihotičnimi simptomi; bipolarna afektivna motnja; bipolarna afektivna motnja v mešani epizodi; bipolarna afektivna motnja v hipomanični epizodi; bipolarna afektivna motnja v blagi depresivni epizodi; bipolarna afektivna motnja v manični epizodi s psihotičnimi simptomi; bipolarna afektivna motnja v manični epizodi brez psihotičnih simptomov; bipolarna afektivna motnja v zmerni depresivni epizodi; bipolarna afektivna motnja v večji depresivni epizodi s psihotičnimi simptomi; bipolarna afektivna motnja v večji depresivni epizodi brez psihotičnih simptomov; bipolarna afektivna psihoza; bipolarna psihoza; bipolarna motnja; bipolarna motnja II; bipolarna motnja I; kronični manija; depresivna epizoda; trenutno odpuščen bipolarni afektivni psihoza; trenutno odpuščena bipolarna afektivna motnja; hipomanija; hipomanična oblika manično-depresivne reakcije; kratko kolesarjenje; manija; manično-depresivna bolezen; manično-depresivna psihoza; manično-depresivna reakcija; manično-depresivno mešano stanje; manično-depresivni stupor; manično-depresivna manija; manično-depresivni sindrom; manično-depresivna simptomatologija; manično depresija; manična epizoda; manična oblika manično-depresivne reakcije; hitri kolesar; hitro kolesarjenje; ponavljajoče se manične epizode; ciklični stupor; ciklotimija z depresijo; ciklotimija s manija; ICD-10-GM F30. -: Manična epizoda; ICD-10-GM F31.-: Bipolarna afektivna motnja; ICD-10-GM F32.-: Depresivna epizoda) je afektivna (spreminjajoče se osnovno razpoloženje) motnja, pri kateri nastopata tako depresivna kot manična faza. Za razpoloženje prizadetih so značilna nihanja: ekstremne visoke faze (manija) se izmenjujejo s fazami popolne brezvoljnosti. Med epizodami bolezni se prizadeti vedno vrne v neopazno normalno stanje. V skladu z ICD-10-GM je mogoče razlikovati naslednje oblike:
| Manična epizoda | Hipomanija (oslabljena oblika manije) (ICD-10-GM F30.0) |
| Manija brez psihotičnih simptomov (ICD-10-GM F30.1) | |
| Manija s psihotičnimi simptomi (synthymic / parathymic) (ICD-10-GM F30.2) | |
| Druge manične epizode (ICD-10-GM F30.8) | |
| Manična epizoda, nedoločena (ICD-10-GM F30.9) | |
| Depresivna epizoda | Blaga depresivna epizoda (brez / s somatskim sindromom) (ICD-10-GM F32.0) |
| Zmerna depresivna epizoda (brez / s somatskim sindromom) (ICD-10-GM F32.1) | |
| Velika depresivna epizoda (brez psihotičnih simptomov) (ICD-10-GM F32.2) | |
| Velika depresivna epizoda (s psihotičnimi simptomi) (ICD-10-GM F32.3) | |
| Druge depresivne epizode (netipične depresija) (ICD-10-GM F32.8) | |
| Depresivna epizoda, nedoločena (ICD-10-GM F32.9) |
Za diagnozo bipolarne motnje sta se morali zgoditi vsaj dve različni afektivni epizodi. Od tega mora biti vsaj ena epizoda manična, hipomanična ali mešana epizoda. Bipolarno motnjo lahko razdelimo glede na trajanje, pogostost in intenzivnost vsake epizode na:
- Bipolarna motnja I (BD-I) - ta oblika ima poleg še vsaj eno manično epizodo depresija; manična faza traja najmanj 14 dni in je zelo izrazita.
- Bipolarna motnja II (BD-II) - za to obliko so značilne depresivne epizode in vsaj ena manična epizoda, ki je v večini primerov precej šibka (hipomanija).
Poleg tega obstajajo podsindromalni tečaji in ciklotimija (ICD-10 F 34.0). Razmerje med spoloma: moški in ženske so enako prizadeti. Najvišja frekvenca: bolezen se običajno začne v adolescenci (življenjsko obdobje med pozno otroštvo in zrelost) ali zgodnja zrelost, tj. med 15. in 30. letom starosti. Prvi simptomi se pojavijo pred 18. letom. Življenjska razširjenost (pogostost bolezni skozi celo življenje) je 3-5%. Razširjenost pri bipolarni motnji I je 0.5-2%, pri bipolarni motnji II pa 0.2-5% (v Nemčiji). Potek in napoved: Potek se od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Manične faze pogosto trajajo nekoliko krajše od depresivnih faz. Med fazami je lahko celo nekaj let časa brez simptomov. Vendar se z vsako epizodo bolezni trajanje intervalov brez bolezni zmanjšuje. Običajno mine veliko let, preden je postavljena dokončna diagnoza. Bipolarne motnje so nagnjene k ponovitvi bolezni (ponovitev bolezni). Približno 10% prizadetih v življenju trpi več kot deset epizod. Tako imenovano hitro kolesarjenje, pri katerem pride do hitre spremembe med depresivno in manično fazo (≥ 4 afektivne epizode v 12 mesecih), prizadene do 20% bolnikov. Ena študija je pokazala, da so bili bolniki z bipolarno motnjo le polovico časa evtimični (uravnoteženo razpoloženje). Bolniki z BD-I in BD-II se v nagnjenosti k depresivnim stanjem niso zelo razlikovali. Motnja je povezana s povečano samomorilnostjo (tveganje za samomor). Bolniki z bipolarno motnjo umrejo v povprečju od 9 do 20 let življenja prej. Komorbidnosti (sočasne motnje): 10-letni nadaljnji podatki kažejo statistično pomembno povezavo med konoplje uporabo in nastop bipolarne motnje. Znano je, da enako velja za škodljivo alkohol uporabo.
