Katera cepljenja so pomembna za dojenčke in otroke?
Cepljenje ščiti pred resnimi boleznimi, ki so lahko potencialno resne in celo smrtne – na primer ošpice, mumps, rdečke, davica in oslovski kašelj. Za razliko od mnogih drugih držav v Nemčiji ni obveznega cepljenja, obstajajo pa natančna priporočila za cepljenje. Te oblikuje Stalna komisija za cepljenje (STIKO) Inštituta Roberta Kocha (RKI) in jih objavi v koledarju cepljenja, ki se vsako leto pregleda in posodobi.
Priporočila STIKO predvidevajo cepljenje dojenčkov, otrok in mladostnikov do 18. leta starosti proti naslednjim povzročiteljem oziroma boleznim:
- Rotavirus: Rotavirus je eden najpogostejših povzročiteljev bolezni prebavil pri otrocih. Zelo nalezljiv patogen lahko povzroči hudo drisko, bruhanje in vročino. Rotavirusne okužbe so lahko še posebej nevarne za majhne otroke.
- Tetanus: Bakterije vrste Clostridium tetani lahko vstopijo v telo že skozi najmanjše poškodbe kože in povzročijo nevarno okužbo. Strup mikrobov povzroča zelo boleče mišične krče. Če se ne zdravi, bolniki umrejo in celo z zdravljenjem je okužba s tetanusom pogosto usodna.
- Oslovski kašelj (oslovski kašelj): bakterijsko okužbo spremljajo dolgotrajni, krčeviti napadi kašlja, ki se lahko ponavljajo v obdobju tednov. Oslovski kašelj je lahko še posebej nevaren za novorojenčke in dojenčke.
- Haemophilus influenzae tipa B (HiB): Okužba z bakterijo HiB je lahko povezana s hudimi zapleti, kot so meningitis, pljučnica, epiglotitis ali zastrupitev krvi (sepsa), zlasti v prvem letu življenja.
- Otroška paraliza (otroška paraliza): Ta zelo nalezljiva virusna okužba je na kratko znana tudi kot »otroška paraliza«. Prizadene predvsem otroke. Za otroško paralizo so značilni simptomi paralize, ki lahko trajajo vse življenje. V hudih primerih so prizadeti tudi kranialni živci, kar lahko povzroči smrt.
- Hepatitis B: Virusno vnetje jeter pri otrocih v 90 odstotkih primerov poteka kronično. Prizadeti imajo povečano tveganje za razvoj ciroze ali raka jeter.
- Pnevmokok: Te bakterije lahko na primer povzročijo meningitis, pljučnico in vnetje srednjega ušesa. Otroci s šibkim imunskim sistemom ali že obstoječimi boleznimi so še posebej dovzetni za hude poteke in življenjsko nevarne zaplete.
- Ošpice: V nasprotju s splošnim prepričanjem ta virusna bolezen nikakor ni neškodljiva. Lahko je huda, zlasti pri otrocih, mlajših od pet let, in starejših ter lahko povzroči zaplete, kot so vnetje srednjega ušesa, pljuč ali možganov (encefalitis). Samo leta 2018 je po vsem svetu zaradi ošpic umrlo 140,000 ljudi (večinoma otroci, mlajši od pet let).
- Mumps: Ta virusna okužba, popularno znana kot kozji peter, povzroči boleče vnetje parotidne žleze. V otroštvu je bolezen običajno nenevarna, pri mladostnikih in odraslih pa se pogosteje pojavijo zapleti, včasih s trajnimi posledicami, kot so poškodbe sluha, zmanjšana plodnost ali neplodnost.
- Rdečke: Ta virusna okužba se pojavi predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih in običajno poteka brez zapletov. Pri nosečnicah je drugače: okužba z rdečkami lahko povzroči hude poškodbe nerojenega otroka (npr. malformacije organov), zlasti v zgodnji nosečnosti. Možen je tudi spontani splav.
- Norice (norice): Ta virusna okužba običajno poteka gladko. Zapleti (kot je pljučnica) so redki. Norice so nevarne v prvih šestih mesecih nosečnosti – otrok lahko utrpi poškodbe (npr. poškodbe oči, malformacije). Okužba tik pred rojstvom lahko povzroči smrt otroka.
Vsa cepljenja, ki jih priporoča STIKO, krije zdravstveno zavarovanje.
Cepljenja otrok: Kdaj katero cepljenje otrok?
Osnovna imunizacija poteka z večkratnimi cepljenji v starosti od 6 tednov do 23 mesecev. Če so bila v tem času izpuščena cepljenja, jih je mogoče in treba čim prej nadoknaditi. V starosti od dveh do 17 let je prav tako potrebnih več poživitvenih cepljenj.
Priporočila za cepljenje dojenčkov in majhnih otrok (6 tednov do 23 mesecev)
- Rotavirus: osnovna imunizacija z največ tremi cepljenji. Prvo cepljenje pri 6 tednih, drugo cepljenje pri 2 mesecih, tretje cepljenje pri 3 do 4 mesecih, če je potrebno.
- Tetanus, davica, oslovski kašelj, HiB, poliomielitis, hepatitis B: standardna tri cepljenja za osnovno imunizacijo pri 2, 4 in 11 mesecih (za nedonošenčke štiri cepljenja z dodatnim v tretjem mesecu življenja). Nadaljnja cepljenja med 15. in 23. mesecem starosti. Kombinirano cepivo s šestimi odmerki se običajno uporablja za istočasno imunizacijo proti vsem zgoraj navedenim boleznim.
- Pnevmokok: osnovna imunizacija s tremi cepljenji: prvo cepljenje pri 2 mesecih, drugo cepljenje pri 4 mesecih, tretje cepljenje pri 11 do 14 mesecih. Naknadno cepljenje v starosti od 15 do 23 mesecev.
- Meningokok C: eno cepivo za osnovno imunizacijo od 12. meseca starosti.
Priporočila za cepljenje za otroke in mladostnike (2 do 17 let)
- Tetanus, davica in oslovski kašelj: vsa potrebna poživitvena cepljenja so priporočljiva pri 2 do 4, 7 do 8 ali 17 letih. Dve poživitveni cepljenju – eno pri 5 do 6 letih in drugo med 9 in 16 letom. Pogosto se uporablja štirikratno kombinirano cepivo, ki poleg zaščite proti tetanusu, davici in oslovskemu kašlju zagotavlja tudi zaščito pred otroško paralizo.
- Poliomielitis: poživitveno cepljenje bo morda potrebno med 2. in 8. letom starosti ali pri 17. letu starosti. Poživitveno cepljenje je priporočljivo med 9. in 16. letom starosti.
- HiB: poživitveno cepljenje bo morda potrebno pri starosti 2 do 4 let.
- Hepatitis B, meningokokni C, ošpice, mumps, rdečke, norice: morebitna dodatna cepljenja med 2. in 17. letom starosti.
- HPV: dve cepljenji za osnovno imunizacijo med 9. in 14. letom starosti. Morebiti potrebna dopolnilna cepljenja do 17. leta.
Cepljenje otrok: tabelo s trenutnimi priporočili STIKO glede cepljenja najdete tukaj.
Cepljenja v otroštvu: zakaj so tako pomembna?
Čeprav večina cepiv ne zagotavlja 100-odstotne zaščite pred okužbo, otežijo razmnoževanje in širjenje patogenov. Zmanjšajo trajanje bolezni in stopnjo resnih zapletov. Zato zdravniki in ugledne zdravstvene ustanove priporočajo cepljenje dojenčkov in otrok – od WHO do nacionalnih zdravstvenih organov, kot je nemški Inštitut Robert Koch. Kajti strokovnjaki so si enotni: le zgodnje cepljenje lahko učinkovito zaustavi ali celo konča epidemije in pandemije.
Tvegano izogibanje cepljenju
Nekateri starši se sprašujejo, ali so številna cepljenja v zgodnjem otroštvu res potrebna. Navsezadnje lahko cepljenja povzročijo tudi stranske učinke. Ali ne bi bilo bolje pustiti naravi, da ubere svojo pot in preprosto pustiti potomce skozi »neškodljive« otroške bolezni?
Vendar ni tako preprosto: otroške bolezni, kot so ošpice, oslovski kašelj, mumps ali rdečke, niso neškodljive in lahko celo povzročijo smrt – tudi v Nemčiji. Poleg tega se vedno znova pojavljajo trajne invalidnosti, kot so poškodbe možganov, paraliza, slepota in gluhost.
Primer ošpic: Kaj se zgodi, ko veliko ljudi opusti cepljenje proti ošpicam?
Leta 790,000 se je v Nemčiji rodilo okoli 2019 otrok. Brez cepljenja bi jih večina zbolela za ošpicami. Okoli 170 otrok bi umrlo zaradi nevarnega zapleta meningitisa; duševne poškodbe bi ostale pri približno 230 otrocih. Poleg tega obstajajo tudi drugi zapleti ošpic, kot so bakterijska pljučnica in okužbe srednjega ušesa s posledično poškodbo organov.
Življenjsko nevarne zabave z ošpicami
Nekateri starši pošiljajo svoje otroke na zabave z ošpicami, da se ti posebej okužijo. Strokovnjaki menijo, da je to neodgovorno, saj so otroci namenoma izpostavljeni življenjski nevarnosti.
Pri necepljenih in neokuženih osebah se poveča tudi tveganje, da se ne okužijo, dokler niso najstniki ali odrasli. Tveganje je še posebej visoko na potovanjih na dolge razdalje, saj imajo številne potovalne države visoko stopnjo bolezni zaradi nezadostne stopnje cepljenja. Vendar starejši kot so okuženi, resnejši so zapleti.
Cepljenja v otroštvu: stranski učinki
Pri cepljenju z živim cepivom se lahko po enem do treh tednih začasno pojavijo blagi simptomi bolezni, proti kateri je bilo cepljeno. Primeri vključujejo blago drisko po cepljenju proti rotavirusu in blag izpuščaj po cepljenju proti ošpicam.
Cepljenja pri dojenčkih: neželeni učinki
Večina cepljenj za osnovno imunizacijo se izvede v otroštvu. Cilj je čim prej zaščititi zarod pred nevarnimi boleznimi. Vsa cepiva se na splošno zelo dobro prenašajo in so temeljito testirana. Izrecno so odobreni tudi za to mlajšo starostno skupino. Zgoraj navedeni stranski učinki cepljenja (rdečina in oteklina na mestu vboda, rahlo nelagodje, nemir ipd.) se seveda lahko pojavijo tudi pri dojenčkih. Vendar pa so na splošno neškodljivi in izginejo sami po nekaj dneh.
Cepljenje dojenčkov: prednosti in slabosti
Nekateri starši so negotovi in se sprašujejo, ali bi svojega otroka res morali cepiti že kot dojenčka. Bojijo se, da mlad organizem še ni dorasel cepivu in da se bodo pojavili slabi stranski učinki ali celo škoda cepiva. Poleg tega nekateri menijo, da je dobro, da imunski sistem preživi tipične »otroške bolezni«.
- Necepljeni ljudje so nemočni pred resnimi boleznimi, kot so ošpice, rdečke, davica ali oslovski kašelj. Zlasti dojenčki se pogosto ne morejo zoperstaviti agresivnim patogenom. Njihovo tveganje za hude bolezni in celo smrt je zato znatno povečano.
- Okužba lahko pusti trajne poškodbe.
- Prebolevanje oslabi organizem, zaradi česar postane bolj dovzeten za nadaljnje okužbe.
Pomen škode zaradi cepiva
Trajne poškodbe zaradi cepiva so v Nemčiji zelo redke. To kaže že vpogled v državni koledar cepljenja: leta 219 je bilo na primer v državi vloženih 2008 vlog za priznanje škode po cepljenju, od tega 43 priznanih. To je izjemno nizka številka v primerjavi s številom opravljenih cepljenj: v letu 2008 je bilo samo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja cepljenih skoraj 45 milijonov odmerkov cepiva.
Glede na to večina strokovnjakov priporoča staršem, da svoje otroke cepijo v skladu s priporočili STIKO. To je zato, ker so cepljenja v otroštvu edina učinkovita zaščita pred širjenjem potencialno smrtno nevarnih bolezni.
