Kaj so D-dimerji?
D-dimeri so produkti cepitve fibroznega proteina fibrina, ki ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi:
Ko se fibrin in krvne ploščice (trombociti) zlepijo skupaj, nastane krvni strdek – tako pri zdravem strjevanju krvi (celjenje ran) kot pri patološkem nastajanju krvnih strdkov (trombov) znotraj nepoškodovanih žil. Takšni trombi lahko zamašijo žilo na mestu njihovega nastanka (tromboza) ali pa se prenesejo s krvnim obtokom in povzročijo zamašitev žile drugje (embolija).
Ko se strdek ali krvni strdek raztopi (fibrinoliza), se zamrežene niti v fibrinu razcepijo. To proizvaja manjše fragmente fibrina, vključno z D-dimeri.
Kdaj se določijo D-dimeri?
Zdravnik določi D-dimerje iz vzorca krvi, če obstaja sum na trombembolijo (kot je tromboza vene na nogi, pljučna embolija) ali prekomerno strjevanje krvi (diseminirana intravaskularna koagulacija).
Okluzijo žil v nogah kažejo na primer naslednje težave na prizadeti okončini:
- oteklina
- topa bolečina
- modrikasta obarvanost (cianoza) zaradi premajhne oskrbe s kisikom
- Pregrevanje
- občutek teže ali napetosti
- jasno štrleče žile
D-dimer kot izključitvena metoda
Po drugi strani pa to tudi pomeni, da je test zelo občutljiv na vaskularno okluzijo: Pri bolnikih z normalno vrednostjo D-dimera je vaskularna okluzija zelo malo verjetna. Zato je laboratorijska vrednost zelo primerna za razjasnitev suma na vaskularno okluzijo.
D-dimeri: normalne vrednosti
Vrednost D-dimera v krvi pri odraslih je običajno med 20 in 400 mikrogramov na liter (µg/l).
Pozor: pri ženskah se raven D-dimerja proti koncu nosečnosti naravno poveča do določene mere, ne da bi to imelo klinični pomen. Zdravnik mora to upoštevati pri ocenjevanju laboratorijske vrednosti.
Kdaj so ravni D-dimerja znižane?
Če so vrednosti D-dimera pod tako imenovano mejo, to nima pomena.
Kdaj so D-dimeri povišani?
Vzrok za povišane D-dimerje je običajno trombembolični dogodek, torej krvni strdek, ki zamaši žilo. Tako je raven D-dimera povišana pri skoraj vseh bolnikih z globoko vensko trombozo in pade nazaj v normalno območje v nekaj dneh do tednih.
Poleg globoke venske tromboze možni vzroki za povišane D-dimerje vključujejo naslednja stanja ali situacije:
- Druge tromboze ali embolije (kot je pljučna embolija, miokardni infarkt itd.)
- Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIC, potrošniška koagulopatija)
- operacije
- Ciroza jeter
- Hemolitično uremični sindrom (HUS)
- rak
- Vnetja, kot je "zastrupitev krvi" (sepsa)
D-dimeri: Nosečnost
Med nosečnostjo pride do naravnega povečanja D-dimerjev. Hkrati nosečnost prinaša povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov. Zgornja meja, pri kateri mora zdravnik pomisliti na trombembolijo pri nosečnici, je torej višja kot pri drugih bolnicah (glejte zgoraj: Vrednosti D-dimera: tabela za nosečnice).
Kaj storiti, če so D-dimeri spremenjeni?
Če so D-dimeri povišani, je možna vaskularna okluzija. Zdravnik bo nemudoma razjasnil ta sum, da bo lahko takoj sprejel morebitne protiukrepe.
Pri sumu na pljučno embolijo je na primer uporabna CT angiografija – računalniško tomografski pregled krvnih žil s kontrastnim sredstvom. Poleg tega lahko zdravnik opravi ultrazvočno preiskavo srca (ehokardiografijo): Zaradi pljučne embolije pride do obremenitve desnega srčnega prekata, kar je nato opazno pri pregledu, npr. ventrikularna dilatacija ali šibkost ustreznih srčnih zaklopk.
Če je zaradi bolnikovih simptomov in dejavnikov tveganja vaskularna okluzija zelo verjetna, bo zdravnik izvedel slikovno študijo, kot je CT angiografija, tudi če so odčitki D-dimera normalni.
