Dializa – kako deluje

Kaj je dializa?

Dializa je umetno pranje krvi, ki očisti kri strupenih snovi.

Vsak dan telo proizvede veliko strupenih metabolitov, ki se običajno izločijo skozi ledvice z urinom. Te tako imenovane "urinske snovi" vključujejo na primer sečnino, sečno kislino, kreatinin in mnoge druge.

Če ledvice zaradi akutne ali kronične okvare (akutna ali kronična ledvična insuficienca) ne morejo zadostno izločati teh snovi, se kopičijo v telesu, kar lahko že v nekaj dneh postane življenjsko nevarno.

Prva dializa pri ljudeh je bila opravljena v Giessnu leta 1924 – od takrat je rešila življenja milijonom ljudi. Trenutno je približno 70,000 ljudi v Nemčiji na stalni dializi.

V nekaterih primerih zastrupitve lahko uporabimo tudi dializo, da odstranimo strup iz telesa.

Osnovna razlika je med tremi dializnimi postopki:

  • Hemodializa
  • Peritonealna dializa
  • Hemofiltracija

Princip vseh treh postopkov je podoben: kri neprekinjeno jemljemo iz telesa in jo filtriramo skozi membrano (dializator). V nekaterih primerih se za izpiranje snovi iz krvi uporablja tekočina za izpiranje (dializat). Očiščena kri se nato vrne v telo.

Več informacij: Peritonealna dializa Kdaj izvajati peritonealno dializo in na kaj moramo biti pozorni v članku Peritonealna dializa.

Drug postopek je hemoperfuzija. Uporablja se za čiščenje krvi v primeru zastrupitve. Pri tem postopku kri prelijemo v posode z aktivnim ogljem, ki izloči strup iz krvi in ​​ga veže (adsorpcija).

Kdaj se izvaja dializa?

Dializo lahko uporabljamo akutno in le za kratek čas ali kot dolgotrajno zdravljenje.

Akutna dializa

Akutno dializo je treba uporabiti v naslednjih primerih:

  • Akutna odpoved ledvic: znaki tega vključujejo zvišanje ravni kalija, znake prekomerne hidracije (hipervolemija) ali znake zastrupitve z urinskimi snovmi (uremija).
  • Zastrupitev: V primeru zastrupitve z dializnimi snovmi (na primer antidepresiv litij ali metanol) lahko dializa reši življenje.
  • Prekomerna hidracija zaradi srčnega popuščanja (npr. pljučni edem)

Kronična dializa

V primerih napredovale, kronične okvare ledvic (kronična ledvična odpoved) se dializa uporablja kot dolgotrajno, običajno vseživljenjsko zdravljenje (dolgotrajna dializa). Nato je treba dializo izvajati redno, na primer vsak drugi dan.

Naslednji simptomi lahko med drugim kažejo na poslabšanje delovanja ledvic:

  • Močno povišan krvni tlak
  • Spremembe pH krvi
  • hitrost glomerularne filtracije (GFR) kot merilo delovanja ledvic pod 10 do 15 mililitrov na minuto

Kaj počnete med dializo?

Dializa vključuje odstranitev velike količine krvi v kratkem času in vrnitev v telo v prečiščeni obliki. A žile so ali slabo dostopne (arterije) ali pa imajo prenizek pritisk (vene) in zato niso primerne za dializo. Zato se za dolgotrajno dializo kirurško izdela poseben žilni dostop – tako imenovani dializni shunt.

Žilni dostop za dolgotrajno dializo (šant)

Pri dolgotrajni dializi se med arterijo in veno vzpostavi kirurška povezava (AV shunt) – na primer z vstavitvijo majhne plastične cevke (interpozicijska naprava). Za dializo se interponat prebode z iglo. Načeloma lahko dializni shunt vstavimo marsikje, vendar je prednostna manj uporabljena podlaket (na primer leva roka pri desničarjih).

Ta žilni dostop je trajen in preprečuje ponavljajoče se prebadanje žil z ustreznimi tveganji, kot so okužbe ali poškodbe.

Žilni dostop za akutno dializo

Zaviranje strjevanja krvi (antikoagulacija).

Med dializo pride kri v stik s komponentami dializnega aparata. Ti so običajno izdelani iz plastike in aktivirajo strjevanje krvi (temu rečemo tudi trombogeni material). Zaradi tega je treba med dializo zavirati strjevanje krvi (antikoagulacijo), na primer z dajanjem heparina.

Druga možnost je tako imenovana regionalna antikoagulacija: v dializni aparat dodamo citrat, ki nase veže v krvi prisoten kalcij, ki je potreben za proces strjevanja krvi, in tako zavira strjevanje krvi v dializnem aparatu. Na koncu izpiranja krvi dajanje kalcija izniči citratni učinek.

Postopek dialize

Glede na dializni postopek lahko dializo izvajamo ambulantno v posebnem dializnem centru ali na domu (hišna dializa).

Dializa v bolnišnici ali v ordinaciji. Hemodializo in hemofiltracijo izvajamo v bolnišnici. Pri dolgotrajni dializi poteka izpiranje krvi trikrat na teden po štiri do pet ur pod nadzorom. Za to vrsto dialize je potreben shunt.

Kakšna so tveganja dialize?

Dializa je standardni postopek pri nadomestnem zdravljenju ledvic. Vendar pa prinaša določena tveganja. Najpogostejši neželeni učinki dialize vključujejo:

Padec krvnega tlaka

Dializa predstavlja velik stres za telo. Pogosta reakcija je padec krvnega tlaka. Znižanje hitrosti filtracije (na splošno ne smete dializirati več kot 600 mililitrov krvi na uro) lahko prepreči padec krvnega tlaka. Pomaga tudi nekoliko znižati temperaturo krvi v dializnem aparatu. To ohranja nizko telesno temperaturo, kar posledično stabilizira krvni tlak.

mišični krči

Dializa telo prikrajša za minerale – kar spodbuja mišične krče. V večini primerov pomaga masaža. Poleg tega lahko zdravnik da nizek odmerek sedativa, ki sprošča mišice (na primer diazepam).

Glavoboli

Pogost stranski učinek so tudi glavoboli. Zdravila so klasična zdravila proti bolečinam z učinkovinami, kot je paracetamol.

Slabost in bruhanje

Precej redek je tako imenovani sindrom neravnovesja: v tem primeru se pojavijo simptomi, kot so glavoboli, motnje zavesti ali epileptični napadi. Predpostavlja se, da dializa izloča snovi iz telesa, kar vodi do prenosa tekočine iz žil v tkivo. To povzroči otekanje tkiva, kar lahko v skrajnem primeru povzroči smrtno nevaren možganski edem.

Zapleti žilnega dostopa

Pri AV šantu se lahko pojavijo različni zapleti:

  • Okužba šanta
  • anevrizma (razširitev stene)
  • zmanjšan pretok krvi v predel telesa za šantom
  • okluzije

Dializa – pričakovana življenjska doba

Kljub napredku medicine imajo bolniki na dializi krajšo pričakovano življenjsko dobo kot zdravi ljudje, še posebej, če so prisotne dodatne spremljajoče bolezni, kot je sladkorna bolezen. Vzrok je osnovna bolezen (ledvična insuficienca), ki jo lahko spremljajo resni sekundarni zapleti, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.

Na kaj moram biti pozoren po dializi?

Zdravljenje z dializo pomeni precejšen poseg v bolnikovo običajno vsakdanje življenje: intenzivno zdravljenje vpliva na socialno in poklicno življenje. Za obvladovanje in izogibanje dodatnemu stresu je še posebej pomembna podpora družine, prijateljev in sodelavcev.

Prehrana med dializo

Več informacij: Dializa: Prehrana Kako se pravilno prehranjevati kot dializni bolnik in na kaj morate biti pozorni, si preberite v članku Dializa: Prehrana.

Počitnice z dializo

Izguba mobilnosti in neodvisnosti je ena glavnih omejitev dialize. Še vedno pa je možno vzeti dopust. Danes lahko dializni bolniki potujejo kamorkoli v Nemčiji in v večino držav sveta. V Nemčiji je mesto za hemodializo mogoče najti tudi v kratkem času. Za potovanja v tujino je treba načrtovati več časa za organizacijo. Priporočljivo je, da kot novi dializni bolnik ne greste na dopust, saj telo potrebuje čas, da se navadi na zdravljenje.

Posebej za bolnike na dializi so na voljo dializna križarjenja: to je običajno križarjenje z možnostjo sočasne dialize pod zdravniškim nadzorom.

Na splošno dializni bolniki ne bi smeli potovati na območja, kjer so higienske razmere slabe. Tukaj je tveganje za okužbo bistveno večje. Prav tako je pomembno, da pred odhodom na dopust z zdravstveno zavarovalnico razčistite vprašanje stroškov dialize v tujini.

Kakšno podporo nudijo zdravniki? Preden se na dopustu v tujini odločite za hemodializo, se vedno posvetujte s svojim lečečim zdravnikom. Svetoval vam bo, ali je počitniška regija, ki ste jo izbrali, primerna in ali vam vaše splošno zdravstveno stanje dovoljuje potovanje. Zdravnik bo v pripravi na gostujočo dializo zbral vse podatke, pomembne za hemodializo, kot so suha teža, trajanje dialize, laboratorijske vrednosti ali zdravila.

Danes je dializa standardni postopek, ki bolnikom ob ustrezni oskrbi omogoča skoraj normalno življenje.

Podatki o avtorju in viru

To besedilo ustreza specifikacijam medicinske literature, medicinskim smernicam in trenutnim študijam ter so ga pregledali medicinski strokovnjaki.