Ezofagitis (vnetje požiralnika)

Kratek pregled

  • Tipični simptomi ezofagitisa so težave pri požiranju in pekoč občutek za prsnico. Prizadeti ljudje imajo majhen apetit in lahko izgubijo težo. Včasih po drugi strani ni jasno prepoznavnih simptomov.
  • Vzroki: Povratna želodčna kislina, okužbe, zdravila ali sam imunski sistem dražijo in vnamejo sluznico.
  • Zdravljenje: Terapija je odvisna od vzroka. Včasih zadostuje prilagoditev življenjskega sloga, v drugih primerih so potrebna zdravila ali operacija.
  • Pregled: V vsakem primeru je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom. V požiralnik pogleda s pomočjo endoskopa (ezofagoskopija). Po potrebi se odvzamejo vzorci tkiv in brisi.
  • Domača zdravila: Koristne so prilagoditve življenjskega sloga. Ti vključujejo opustitev dražilnih snovi in ​​spremembo prehrane.

Kaj je ezofagitis?

Ezofagitis se nanaša na vnetje sluznice, ki obdaja notranjost požiralnika (prehranske cevi). Zdravstveni delavci ga imenujejo ezofagitis. Samo vnetje povzročajo celice imunskega sistema.

Najpogosteje se požiralnik vname zaradi refluksa želodčne kisline, kar se imenuje refluksni ezofagitis. Vendar pa so lahko odgovorne tudi okužbe, prehrana ali motnje imunskega sistema.

Kakšni so simptomi ezofagitisa?

Vnetje požiralnika lahko povzroči različne simptome, včasih pa je lahko tudi brez simptomov. Tipični simptomi ezofagitisa so:

  • Oteženo požiranje (disfagija): prizadete osebe težko požirajo, včasih imajo tudi bolečine (odinofagija). Ali boli ali ne, je odvisno od vzroka.
  • Cmok v grlu: Koščki hrane se zaradi oslabljenega delovanja požiralnika lažje zagozdijo in jih čutimo v grlu. Pogosto vnetje samo povzroči občutek zatrdline.
  • Izguba apetita: Včasih se zaradi težav pri požiranju ali bolečine želja po jedi zmanjša.
  • Bolečina: Lahko se pojavi tudi pekoč občutek ali bolečina za prsnico. Odvisno od vzroka se pojavijo v ležečem položaju po jedi ali pri požiranju.

Bolečina za prsnico in slabost lahko kažeta tudi na srčni infarkt. Drugi opozorilni znaki so znojenje, težko dihanje ali težave s krvnim obtokom. Naj nemudoma pojasnijo pritožbe pri zdravniku (dežurni zdravnik).

Zaradi izgube apetita prizadeti shujšajo (hujšanje), zlasti v kroničnih primerih. Če je v ozadju okužba, lahko povzročitelji vstopijo v kri in povzročijo sepso (»zastrupitev krvi«).

Katera domača zdravila pomagajo?

Kamilični čaj, kruh ali soda bikarbona? Večina znanih domačih zdravil za ezofagitis je koristnih zlasti v primeru refluksa. Njihov namen je nevtralizirati želodčno kislino ali jo izplakniti iz požiralnika. Več o tem si lahko preberete v naših člankih Refluksna bolezen in Zgaga.

Če drug vzrok draži in vname požiralnik, so lahko ta domača zdravila neučinkovita ali celo kontraproduktivna.

Poleg tega lahko naslednji nasveti za vsakdanje življenje zaščitijo požiralnik:

Voda in kamilični čaj proti vnetju požiralnika.

Kamilični čaj ima tudi blage antibakterijske lastnosti. Pomembno je, da čaja in drugih pijač ne uživamo prevročih, saj dražijo sluznico. Žvečenje poveča proizvodnjo sline. Zato je pri jedi priporočljivo zavestno veliko žvečiti (»Dobro prežvečeno je na pol prebavljeno!«). Pomaga tudi žvečilni gumi po obroku: dolgotrajno spodbuja nastajanje sline.

Izogibajte se kavi, alkoholu in cigaretam

Pomembno je tudi zmanjšati zunanje dražljaje na sluznico požiralnika. Kava in alkohol dražita sluznico. Zato pijte čim manj kave in se izogibajte alkoholu, če imate ezofagitis. Kisli sadni sokovi tudi dodatno napadejo sluznico in jih je bolje, da jih sploh ne pijete.

Kateri splošni ukrepi še pomagajo in lahko v določenih primerih preprečijo neprijetnosti ezofagitisa, si lahko preberete v našem članku Zgaga.

Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa, se ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Kako se zdravi ezofagitis?

  • Refluksna bolezen: navadno je vse, kar je potrebno, prilagoditev življenjskega sloga. Poleg tega zdravniki pogosto predpisujejo zaviralce protonske črpalke (PPI), ki zavirajo nastajanje kisline v želodcu. Vse ostalo si lahko preberete v našem članku Refluksna bolezen.
  • Okužba, ki jo povzročajo kvasovke Candida (soorični ezofagitis): protiglivična zdravila (antimikotiki), kot je flukonazol, pomagajo pri boju proti glivični okužbi. Zdravniki iščejo tudi vzrok bolezni, saj se okužbe s kandido v tej obliki redko pojavijo pri zdravih ljudeh. Več o tem si lahko preberete v članku “Soorösophagitis”.
  • Virusna okužba, ki jo povzroča herpes ali citomegalovirus: Zdravnik predpiše protivirusna zdravila za zdravljenje virusnega ezofagitisa. Upočasnijo razmnoževanje virusa v telesu. Na primer, uporablja ganciklovir za zdravljenje citomegalovirusnega ezofagitisa in aciklovir za herpesni ezofagitis.
  • Crohnova bolezen: Pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot je Crohnova bolezen, se uporabljajo zdravila, ki znižujejo imunski sistem. V akutnih primerih se uporabljajo na primer kortikosteroidi (»kortizon«). Več o tem si lahko preberete tukaj.
  • Opekline: Pri hudih opeklinah je treba kirurško odstraniti nekrotične (mrtve) segmente požiralnika. Zdravniki manjkajoči segment pogosto nadomestijo z delom črevesa. Druga možnost je, da dvignejo trebuh.

Vzroki in dejavniki tveganja za ezofagitis.

Ezofagitis ima veliko možnih vzrokov. V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini: na eni strani lahko želodčna kislina ali na primer zdravila neposredno poškodujejo in vnamejo sluznico. Po drugi strani pa lahko povzročitelji okužijo sluznico. Običajno igrajo vlogo, ko je imunski sistem močno oslabljen.

Naslednji seznam vsebuje najpomembnejše vzroke ezofagitisa.

Refluksna bolezen: želodčna kislina je najpogostejši vzrok za ezofagitis. Kislina in encim pepsin neposredno poškodujeta sluznico požiralnika. Posledično se pojavijo vnetne reakcije, ki so lahko akutne ali kronične. Vse o refluksni bolezni najdete tukaj.

Zdravila: nekatera zdravila motijo ​​gibanje požiralnika, spodbujajo refluks želodčne kisline, nekatera pa neposredno poškodujejo sluznico. Sem spadajo tetraciklini, bisfosfonati, klometiazol in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID, znana kot zdravila proti bolečinam). En nasvet: tablete vedno vzemite z veliko vode!

Eozinofilni ezofagitis: pri tej bolezni se bolniki na določene snovi odzovejo podobno kot alergija. Posledično pride do vnetja sluznice požiralnika. Bolniki, ki so pogosto prizadeti, so znani alergiki (seneni nahod itd.) in astmatiki. Preberite več o eozinofilnem ezofagitisu tukaj.

Infekcijske: Glivice (Candida) in virusi (zlasti herpes simpleks in citomegalovirus) so najpogostejši povzročitelji, ki prizadenejo požiralnik. Ezofagitis pa lahko sprožijo tudi bakterije (npr. viridans streptokoki, stafilokoki) ali paraziti (npr. kriptosporidija). Prizadene predvsem ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, na primer zaradi imunosupresivnih zdravil (imunosupresivi, kemoterapije), raka ali aidsa. Ezofagitis se lahko pojavi v kontekstu sifilisa ali tuberkuloze.

Kemične opekline: Kisline in alkalije pri zaužitju močno poškodujejo požiralnik. Posebno nevarne so na primer alkalije v belilih ali sredstvih za razkuževanje površin. Utekočinijo okoliško tkivo in lahko povzročijo predrtje stene požiralnika. Pogoltne baterije povzročajo tudi kemične opekline.

Opekline požiralnika so nujne primere in jih je treba takoj zdraviti v bolnišnici. Takoj obvestite nujno medicinsko pomoč, če sumite na opeklino.

Kako dolgo traja ezofagitis?

Pri prognozi ezofagitisa igra vlogo več dejavnikov. Odločilni so vzrok, trajanje in resnost vnetja. Prej ko se odpravi vzrok, prej se lahko požiralnik začne obnavljati. Odvisno od tega, kako huda je do sedaj nastala škoda, ta postopek popravila traja več ali manj časa.

Kako se diagnosticira ezofagitis?

Prva kontaktna točka za pritožbe zaradi ezofagitisa je družinski zdravnik. Pacienta izpraša in pregleda. Po potrebi bo bolnika nato napotil k specialistu za bolezni prebavnega trakta, gastroenterologu.

Najpomembnejša diagnostična metoda je ezofagoskopija. Med tem postopkom preiskovalec v požiralnik vstavi premično cevko s kamero. Tako lahko vidi sluznico in morebitne spremembe, ki pogosto že kažejo na določeno obliko ezofagitisa.

Rdečkaste proge in poškodbe sluznice kažejo na vnetje. Včasih sluznica tudi zlahka zakrvavi. Če preiskovalec opazi bele obloge na sluznici, gre verjetno za okužbo z belo kvasovko Candida.