Sopomenke za "inkontinenco" so vlaženje, enureza, urinska inkontinenca. Izraz "inkontinenca" se ne nanaša na eno samo klinično sliko. Ta izraz pojmuje številne bolezni, pri katerih snovi v organizmu ni mogoče redno zadrževati.
V medicini ločimo predvsem fekalije in urinska inkontinenca. Poleg tega nenadzorovano kapljanje mleka iz mlečnih žlez (mlečna inkontinenca) in nezmožnost preprečevanja uhajanja črevesnih plinov (napenjanje) so dodeljene tudi krovnemu izrazu "inkontinenca". V medicinski terminologiji izraz urinska inkontinenca se nanaša na (starostno povezano) izgubo ali neučenje sposobnosti shranjevanja urina v mehurja brez izgube.
Prizadeti bolniki se običajno ne morejo sami odločiti, kdaj in kje mehurja je treba izprazniti. Po definiciji je inkontinenca prisotna, ko iz nje uidejo najmanjše kapljice urina mehurja na nenadzorovan in nenamenski način. Izraz fekalna inkontinenca, na drugi strani pa opisuje a stanje pri katerem prizadeti bolnik ne more samovoljno zadržati gibanja črevesja in / ali črevesnega vetra.
Ta vrsta inkontinence v večini primerov prizadene starejše ljudi. Zaradi različnih patoloških razlogov pa fekalna inkontinenca se lahko razvije tudi pri mladih bolnikih. Oba v prisotnosti fekalna inkontinenca in razvoj motenj uriniranja lahko prizadetim povzroči ogromno fizično in psihosocialno breme.
Številni bolniki, ki trpijo zaradi fekalne ali urinske inkontinence, se v vsakdanjem življenju počutijo močno omejeni in se zato vedno bolj umikajo iz svojega družbenega okolja. Zlasti za mlade bolnike je nezmožnost zadrževanja urina ali blata izjemno obremenjujoča situacija. Vsem oblikam inkontinence pa je skupno, da je treba pred uvedbo ustrezne oblike terapije opraviti obsežno diagnostiko.
Težave s kontinenco je mogoče s številnimi vzroki razmeroma dobro urediti. Nekatere osnovne bolezni je mogoče celo pozdraviti in tako inkontinenco popolnoma odpraviti. Iz tega razloga je treba zdravljenje nujno prilagoditi vzročni bolezni.
Vsi članki v tej seriji:
