Kratek pregled
- Kaj je jersinioza? Okužba z bakterijo Yersinia (večinoma Yersinia enterocolitica, redkeje Yersinia pseudotuberculosis), ki sproži drisko, ki jo večinoma povzroča hrana.
- Kako se okuži z jersiniozo? Najpogosteje se jersinioza pojavi zaradi kontaminirane surove živalske hrane; manj pogosto živali prenašajo bakterijo v neposrednem stiku s človekom.
- Zdravljenje: Če je bolezen nezapletena, zdravljenje simptomov, kot sta bruhanje in driska, po potrebi dovajanje tekočine in mineralov preko venske kapalnice. Osebe z oslabljenim imunskim sistemom in hudo boleznijo za zdravljenje prejemajo antibiotike (npr. ciprofloksacin, ceftriakson, kotrimoksazol).
- Simptomi: Večinoma gastrointestinalni simptomi, pogosto driska, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, otekle bezgavke; pri otrocih nekatere bolečine spominjajo na vnetje slepiča; pri odraslih simptomi vključujejo vneto grlo in simptome gripi podobne okužbe. Redko pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom povzročitelji prizadenejo tudi druge organe (npr. jetra, srce) ali pride do zastrupitve krvi (sepsa). Možne so posledične bolezni, kot so posebna oblika vnetja sklepov (reaktivni artritis), posebna vrsta vnetja kože (nodularni eritem ali nodozni eritem), sindrom razdražljivega črevesja.
- Diagnoza: Odkrivanje bakterije Yersinia z laboratorijskim pregledom blata, krvi ali redkeje vzorca tkiva vnetih bezgavk.
- Preventiva: Upoštevajte higienska pravila pri ravnanju z živalsko hrano, temeljito prekuhajte svinjino, uživajte pasterizirane mlečne izdelke.
Kaj je jersinioza?
Jersinioza je okužba z bakterijo Yersinia, ki običajno povzroči bolezni prebavil. Okužba z Yersiniozo je zoonoza: nanaša se na bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi. Yersinia je poleg bakterij, kot sta Salmonella in Campylobacter, med najpogostejšimi povzročitelji driske, ki se prenašajo s hrano.
V večini primerov se ljudje okužimo z okuženo surovo hrano živalskega izvora. Zlasti surova svinjina in redkeje drugi živalski proizvodi, kot je surovo mleko, so lahko okuženi s patogenom.
Najpogosteje okužba z Yersinijo povzroči bolezni prebavil z drisko. Pri ljudeh s slabšim imunskim sistemom (npr. zaradi osnovne bolezni, dojenčki in majhni otroci, starejši ljudje) pride tudi do hujših potekov bolezni. V teh primerih bakterije prizadenejo druge organe, na primer jetra ali srce.
frekvenca
Otroci, mlajši od pet let, pogosteje zbolijo za jersiniozo kot starejši otroci ali odrasli. Poleg tega okužba pogosteje prizadene ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Dovzetne skupine ljudi so nosečnice, starejši ali ljudje, ki imajo oslabljen imunski sistem zaradi druge bolezni ali nekaterih zdravil (npr. kortizon, imunosupresivi).
Kako se okuži z jersiniozo?
Najpogosteje se ljudje okužimo z živalsko hrano, okuženo z Yersinia. Predvsem prašiči pogosto hranijo patogen. Zato je surova ali nezadostno ogreta svinjina (npr. mleta svinjina, »mleta svinjina«) pomemben vir okužbe. Slaba kuhinjska higiena (npr. kontaminirane roke, deske za rezanje ali noži) prav tako spodbuja okužbo z Yersinio.
Poleg tega so znani primeri jersinioze, ki jo povzroča kontaminirano, nepasterizirano mleko (surovo mleko). V državah, kjer prideta sadje in zelenjava v stik z živalskimi iztrebki (npr. z gnojenjem), obstaja tudi nevarnost okužbe z Yersiniozo. Vendar se to zgodi le, če se ta živila uživajo surova.
Poleg tega je onesnažena pitna voda vir okužbe s povzročiteljem diareje.
Kako se znebiti jersinije?
Zdravljenje jersinije je odvisno predvsem od resnosti bolezni. Praviloma zadostuje zdravljenje simptomov. Ker okužbo z Yersinio običajno spremlja driska, prizadete osebe pogosto izgubijo veliko tekočine in mineralov (elektrolitov). Posledično so zlasti dojenčki in majhni otroci hitro izpostavljeni tveganju dehidracije.
Bolniki, ki izgubijo veliko tekočine, zato za terapijo prejemajo infuzije. Telo prejme tekočino in elektrolite nazaj po venski kapljalnici. Ti ukrepi pogosto zadoščajo za zdravljenje, bolezen pa se umiri sama od sebe po enem do treh tednih.
Bolnikom, ki so zelo hudo bolni, imajo zaplete (npr. sepso, prizadetost drugih organov) ali pri katerih se bolezen ne izboljša sama od sebe, zdravnik predpiše antibiotike, na primer z učinkovinami ciprofloksacin, kotrimoksazol ali ceftriakson.
Če je potek bolezni nezapleten, so del terapije preprosti ukrepi, kot sta počitek in pitje veliko tekočine (voda, nesladkan zeliščni čaj).
Kako prepoznam jersiniozo?
Simptomi
Značilni simptomi okužbe z Yersinio so hude, krčeče bolečine v trebuhu, zvišana telesna temperatura in driska (vodena, včasih krvava) ter bruhanje. Pri starejših otrocih in mladostnikih se lahko vnamejo črevesne bezgavke. Če je tako, obstaja večja verjetnost, da bodo imeli nespecifične bolečine v trebuhu.
Nekateri otroci se pritožujejo zaradi bolečine v desnem spodnjem delu trebuha, ki je na začetku ni mogoče razlikovati od simptomov apendicitisa. Ti simptomi se pojavijo, ker se določen del tankega črevesa, ki se nahaja v bližini slepiča, vname.
Odrasli z jersiniozo imajo včasih simptome, ki so podobni gripi podobni okužbi, na primer vneto grlo, vročina in bolečine v mišicah.
Zapleti so možni pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, če na primer jersinija prizadene druge organe. Takrat na primer obstaja nevarnost kopičenja gnoja v jetrih (jetrni absces), vnetje notranje ovojnice srca (endokarditis) ali zastrupitev krvi (sepsa).
Posledične bolezni
Druga sekundarna bolezen, ki se pojavlja samostojno ali vzporedno z reaktivnim artritisom, je tako imenovani vozličasti eritem (erythema nodosum). To je kožna bolezen, ki se kaže kot rdeče nodularno vnetje v predelu spodnjih nog.
Zdravniki opažajo tudi, da nekateri ljudje razvijejo sindrom razdražljivega črevesa po jersiniozi.
Vzroki in dejavniki tveganja
Jerziniozo povzročajo nekatere paličaste bakterije iz rodu Yersinia. Obstaja veliko različnih vrst Yersinia, vendar le dve izmed njih, Yersinia enterocolitica in Yersinia pseudotuberculosis, povzročata jersiniozo pri ljudeh. Yersinia enterocolitica se nahaja pri prašičih, govedu, ovcah, kozah in psih – vendar imajo prašiči najpomembnejšo vlogo kot vir okužbe.
Okužene živali same ne zbolijo. Povzročitelji se nahajajo v žrelnih mandljih ter v bezgavkah in črevesju okuženih prašičev in se lahko med zakolom prenesejo od tam v živalsko meso.
V nasprotju s tem je vrsta Yersinia pseudotuberculosis pogostejša pri divjih živalih, kot so ptice in mali glodalci. Redko pa pride do okužbe s stikom z divjimi živalmi.
Dejavniki tveganja
Če bakterije med zakolom pridejo na meso, tam ostanejo aktivne. Jersinije se lahko razmnožujejo že pri razmeroma nizkih temperaturah hlajenja štiri stopinje Celzija. Če okuženo meso zaužijemo surovo ali premalo kuhano, je tveganje za okužbo z jersiniozo veliko. Bakterije se lahko »razširijo« tudi na druga živila z neustrezno kuhinjsko higieno.
Tipične napake pri pripravi mesa lahko vključujejo:
- Priprava surovega mesa in hrane, namenjene surovi porabi (npr. zelenjava, solata) z istimi kuhinjskimi pripomočki (kot so deske za rezanje ali noži)
- Kontaminacija kuhinjskih prostorov z brizganjem vode (npr. pranje mesa).
Tveganje za okužbo z jersiniozo je odvisno tudi od tega, koliko patogenov je človek zaužil in kako močna je njegova obramba.
Dojenčki in majhni otroci imajo zaradi nezrelega imunskega sistema večje tveganje za okužbo z jersiniozo.
Določene skupine ljudi, katerih obramba je ogrožena, imajo tudi večje tveganje za hujši potek jersinioze. Tej vključujejo:
- Nosečnice
- Starejši ljudje
- Odrasli z že obstoječimi boleznimi (npr. diabetes mellitus, ciroza jeter)
- Ljudje, ki jemljejo zdravila, ki oslabijo imunski sistem (tako imenovani imunosupresivi, npr. kortizon).
Diagnostika
Pridobljene vzorce v laboratoriju pregledamo na povzročitelja bolezni z različnimi metodami.
Če zdravnik odkrije jersiniozo, mora bolezen prijaviti zavodu za javno zdravje (obvezna prijava). Osebe, ki delajo v proizvodnji hrane ali gostinstvu, ne smejo delati, dokler simptomi ne izginejo. V prvih štirih tednih po izginotju simptomov je treba upoštevati tudi posebne higienske ukrepe.
Preprečevanje
Na splošno se lahko pred okužbo z Yersinio dobro zaščitite z upoštevanjem naslednjih higienskih ukrepov v kuhinji in gospodinjstvu:
- Pred pripravo hrane si umijte roke.
- Temeljito očistite vse kuhinjske pripomočke (npr. nože, deske za rezanje), ki so bili v stiku s surovimi živalskimi proizvodi, preden jih ponovno uporabite.
- Mesa ne pomivajte v pomivalnem koritu – sicer obstaja nevarnost brizganja vode in širjenja bakterij v okolico.
- Zamrznjeno meso odtajajte v ločeni posodi. Prepričajte se, da higiensko odstranite odmrznjeno vodo.
- Sadje in zelenjavo pred uživanjem temeljito operite.
- Hišni ljubljenčki naj ne bodo v bližini kuhinjskega prostora.
- Hladilnik redno čistite z ustreznimi sredstvi (npr. čistilo s kisom).
- Gobe za pomivanje posode in pomivalne krpe redno menjajte ali pa jih pomivajte na najmanj 60 °C.
- Pokvarljiva živila, kot je meso, čim prej po nakupu pospravite v hladilnik.
- Meso (vključno z ribami) hranite v hladilniku ločeno od drugih izdelkov, zlasti zelenjave in solate.
- Mleto meso pripravite isti dan, ko ga kupite.
- Za zaščito pred jersiniozo svinjino vedno popolnoma skuhajte. Tudi drugo meso, ribe, perutnina in jajca lahko vsebujejo patogene in jih je treba popolnoma kuhati.
- Posezite raje po pasteriziranem mleku in mlečnih izdelkih kot po surovem mleku. Če uporabljate surovo mleko, ga pred uživanjem segrejte. Zlasti za nosečnice, dojenčke in majhne otroke surovo mleko predstavlja tveganje za resne okužbe.
