Kaj povzroča izpah rame?
Že je bilo omenjeno razlikovanje med travmatično in travmatično dislokacijo rame. Vzroki za razvoj obeh oblik dislokacije ramen so podrobneje opisani spodaj. Posttravmatski ponavljajoči se izpah rame predpostavlja travmatični začetni izpah in ga zato lahko štejemo za delno obliko travmatičnega izpaha rame.
Vzroke travmatičnega izpaha rame lahko najdete na primer v Na primer, najpogosteje se pojavi kot posledica padca: pri poskusu zadrževanja roke ramenski sklep je nenadoma izpostavljen velikemu pritisku in se lahko neugodno vrti. Iz tega razloga podporni aparat vezi in mišic ne more več zadržati sklepa in postane izpahnjen. Podobno se lahko zgodi pri nekaterih športih, kot npr tenis, smučanje in rokomet.
Glede na smer, v kateri deluje sila in s tem izpah, ločimo sprednji, zadnji in spodnji izpah rame, pri čemer je daleč najpogostejši izpah sprednjega ramena. Klasičen vzrok za izpah sprednje rame je padec na hrbet, pri katerem roka nesrečno pade na tla. Medtem ko so športne nesreče najpogostejši vzrok za izpah ramen pri mladih, je tveganje padca glavno tveganje pri starejših.
Poleg tega se stabilnost vezi in mišic v telesu z leti pogosto zmanjša. Prejšnje dislokacije prav tako predstavljajo dejavnik tveganja, saj se ligamentni aparat sčasoma do neke mere izposodi.
- Nesreče oz
- Učinki sile
Vzroki in mehanizmi poškodb posttravmatskega ponavljajočega se izpaha rame se v glavnem razumejo.
Zaradi svojega imena se štejejo za "ponavljajoče se", tako da je že morala biti travmatična (povezana z nesrečo) začetna dislokacija, ki pa se poleg tega morda ni pozdravila, kot je bilo načrtovano. Najpogostejši vzroki za posttravmatski ponavljajoči se izpah rame so
- Preostala škoda po travmatični začetni luksaciji, ki se običajno zgodi prvič v odrasli dobi.
- Hrustančna / kostna lezija Bankart (= solza labruma glenoidale v kontekstu luksacije sprednjega ramenskega sklepa)
- Hill-Sachsova lezija (= vtis na dorsolateralni (proti zadnjemu, bočnemu) robu nadlahtnične glave; pri običajni dislokaciji)
- Slabost kapsule-ligamentnega aparata
- Izguba propriocepcije (= izguba zaznavanja in nadzora nad položajem telesa v vesolju; senzorična motnja)
- Mišična oslabelost kljub ustrezni rehabilitaciji
Na področju običajnega izpaha ramena tako etiologija kot patogeneza bolezni še nista dovolj razjasnjena. Klasično je v tej podskupini prisoten prvi izpah, ki je običajno usmerjen v processus coracoidia (= korakoidni proces). Običajna prva dislokacija se pojavi predvsem v otroštvo in mladostništvo. Običajno ostane nestabilnost, ki je običajno zelo neboleča. Poleg tega naj bi nekateri dejavniki ugodno vplivali na razvoj običajnega izpaha rame:
- Anomalije na področju kapsulo-ligamentnega aparata
- Spremenjena zamreževanje kolagena ali sestava kapsule
- Displazija glenoidne votline (zmanjšan glenoidni kontakt)
- Povečan naklon vtičnice spredaj, zmanjšano vrtenje glave nadlahtnice nazaj
- Prirojena šibkost vezivnega tkiva Ehlers-Danlosov sindrom (hiperelastičnost, povečana ranljivost in motnje celjenja ran na koži, hiperekstenzija sklepov s težnjo k izpahu; dedna klinična slika) Marfanov sindrom (dedna klinična slika, posebna bolezen vezivnega tkiva: spremembe v očeh, habitus in kardiovaskularni sistem)
- Ehlers-Danlosov sindrom (hiperelastičnost, povečana ranljivost in motnje celjenja ran na koži, hiperekstenzija sklepov s težnjo k izpahu; dedna klinična slika)
- Marfanov sindrom (dedna klinična slika, posebna bolezen vezivnega tkiva: spremembe v očeh, habitusu in kardiovaskularnem sistemu)
- Mišična disfunkcija
- Ehlers-Danlosov sindrom (hiperelastičnost, povečana ranljivost in motnje celjenja ran na koži, hiperekstenzija sklepov s težnjo k izpahu; dedna klinična slika)
- Marfanov sindrom (dedna klinična slika, posebna bolezen vezivnega tkiva: spremembe v očeh, habitusu in kardiovaskularnem sistemu)
Vsi članki v tej seriji:
