Kiretaža (Abrazija): razlogi, postopek, tveganja

Kaj je kiretaža?

Strganje je kirurški poseg, med katerim ginekolog odstrani vso maternično sluznico ali njen del. Za to uporablja poseben instrument, nekakšno žlico s topim ali ostrim (rezalnim) robom - kireto. Poseg imenujemo tudi abrazija ali kiretaža.

Pri sukcijski kiretaži (aspiraciji) tkivo izsesamo iz maternične votline s pomočjo naprave, ki ustvarja podtlak. Ta tehnika se pogosto uporablja pri splavih in je običajno nežnejša od kiretaže.

Kdaj se izvaja kiretaža?

Kiretažo lahko izvedemo iz diagnostičnih ali terapevtskih razlogov (npr. spontani splav ali splav).

Razrez za diagnostične namene

Frakcijska abrazija, pri kateri se ločeno pregledajo sluznice posameznih materničnih segmentov, omogoča sklepanje o natančni lokaciji celične spremembe – na primer pri raku materničnega vratu. Abrazija se nato pogosto kombinira s histeroskopijo, da se dodatno poveča pomen strganja.

Scrape pri spontanem splavu in prezgodnjem porodu

Strganje po porodu

Po porodu zelo pogosto v maternici ostanejo deli posteljice ali ovoja. Če se maternica ne more pravilno skrčiti, ti ostanki tkiva krvavijo. Pri ponovnem krčenju maternice praviloma pomagajo nekatera zdravila. Če pa ti ne delujejo dovolj, lahko pomaga le kiretaža sluznice. V hujših primerih mora ginekolog popolnoma odstraniti maternico (histerektomija).

Možni vzroki za kiretažo so tudi povečane, močnejše ali neredne menstrualne krvavitve. Menopavza je pogost čas za pojav takšnih motenj strjevanja krvi. Vzrok so lahko hormonske motnje ali benigne spremembe celic v endometriju (na primer polipi). Občasno krvavitev lahko zahteva tudi abrazijo. Te so pogosto posledica vnetja endometrija (endometritis).

Operativno (instrumentalno, kirurško) prekinitev nosečnosti načeloma lahko izvedemo s kiretažo. Praviloma pa se izbere običajno nežnejši način odsesavanja (sukcijska kiretaža).

Več o metodah, postopku in tveganjih splava si lahko preberete v članku Splav.

Kaj se naredi med splavom?

Ali lahko kiretažo opravimo ambulantno, je odvisno od ocene zdravnika in morebitnih spremljajočih bolezni ženske ter vrste kiretaže. Na splošno se ginekologi odločijo za ambulantno izvedbo kiretaže, kadar koli je to mogoče, da zmanjšajo stres za pacientko.

Kiretaža: postopek in priprava

Med abrazijo pacientka leži na ginekološkem stolu, saj ga uporabljamo tudi pri preventivnih pregledih.

Nato s kireto skrbno odstrani sluznico v materničnem telesu in materničnem vratu. Odstranjeno tkivo se zbere, da ga je mogoče po potrebi podrobneje pregledati.

Kakšna so tveganja kiretaže?

Po kiretaži so pogoste krvavitve, okužbe in/ali bolečine. Zdravljenje teh zapletov je odvisno od njihove resnosti.

Močna krvavitev po strganju

Kako dolgo traja krvavitev po kiretaži maternice, je odvisno tudi od morebitnih sočasnih bolezni, na primer motenj strjevanja krvi.

Okužba in perforacija organov

Tako kot pri drugih posegih se tudi po abraziji tveganje za okužbo rane poveča. To pa lahko povzroči zastrupitev krvi (sepso), ki jo zdravnik nato zdravi z antibiotiki in zdravili za podporo krvnega obtoka.

Oslabelost materničnega vratu

Pri kiretaži se lahko vezivno tkivo materničnega vratu poškoduje do te mere, da v naslednji nosečnosti ne more več ustrezno prenašati teže otroka (oslabelost materničnega vratu). To lahko povzroči prezgodnji porod ali poškoduje otroka med porodom.

Spremenjena menstruacija po kiretaži

Bolečina po kiretaži

Zlasti v prvih dneh se lahko po strganju maternice pojavi vlečna bolečina v trebuhu. Običajno so podobni znanim menstrualnim krčem. Zdravnik lahko daje zdravila proti bolečinam za podporo okrevanju po kiretaži.

Na kaj moram biti pozoren po kiretaži?

Po kiretaži maternice bodite previdni - počakajte nekaj dni. To lahko prepreči zaplete in podpira okrevanje po kiretaži.

Pred vadbo po abrupciji maternice morate počakati en do dva tedna, da zmanjšate tveganje za krvavitev. O tem se pogovorite s svojim ginekologom.

Cikel po kiretaži