Klavstrofobija: definicija, simptomi, vzroki

Kaj je klavstrofobija?

Klavstrofobija, imenovana tudi strah pred prostorom, sodi med specifične fobije. To pomeni, da prizadeta oseba ob določeni stvari občuti nesorazmeren strah. Tako ljudje s klavstrofobijo razvijejo močne občutke strahu v omejenih in zaprtih prostorih (na primer dvigala, podzemne železnice) ter množicah (na primer na koncertih).

Klavstrofobija – socialni učinki

Klavstrofobija lahko resno omeji življenje prizadetih, tako poklicno kot osebno, na primer, ker imajo težave s potovanjem ali se izogibajo številnim situacijam in krajem, ki se drugim zdijo samoumevni – od obiska kina do obiska kongresov.

Klavstrofobija in panična motnja

Kako se klavstrofobija manifestira?

Kako se klavstrofobija kaže in kakšen je pomen stanja za obolele? Klavstrofobija se tako kot vse fobije kaže v neprimerno močnejšem strahu – v tem primeru pred zaprtimi in zaprtimi prostori ali množico ljudi.

Resnost tesnobe sega od nelagodja in tesnobe do panike. Občutke tesnobe spremljajo telesni simptomi, kot so bitje srca, znojenje, zasoplost ali hiperventilacija. Te so lahko tako hude, da prizadeto osebo spravijo v smrten strah.

Drugi oboleli pa se v običajnem vsakdanjem življenju sploh ne počutijo omejene in občutijo tesnobo le v določenih situacijah, na primer med slikanjem z magnetno resonanco (MRI).

Kaj so vzroki?

Prvinski strah pred zaprtjem je ena od eksistencialnih človeških izkušenj. Z evolucijsko biološkega vidika je strah pred določenimi predmeti ali situacijami smiseln, ker je prispeval k preživetju človeštva.

Drugi oboleli pa se v običajnem vsakdanjem življenju sploh ne počutijo omejene in občutijo tesnobo le v določenih situacijah, na primer med slikanjem z magnetno resonanco (MRI).

Kaj so vzroki?

Prvinski strah pred zaprtjem je ena od eksistencialnih človeških izkušenj. Z evolucijsko biološkega vidika je strah pred določenimi predmeti ali situacijami smiseln, ker je prispeval k preživetju človeštva.

Nagnjenost in negativne izkušnje

Znano pa je, da genetske predispozicije in izkušnje oblikujejo človekovo osebnost in s tem tudi osnovno nagnjenost k strahu že v mladosti. Nekateri so zato še posebej ranljivi in ​​imajo večjo verjetnost, da bodo razvili psihološke motnje kot drugi – vključno z anksioznimi motnjami, kot je klavstrofobija.

Klavstrofobija: pregledi in diagnoza

Fizični pregledi

Da bi izključil morebitne telesne vzroke simptomov anksioznosti, zdravnik pri klavstrofobiji opravi različne preiskave. Sem spadajo snemanje nekaterih krvnih vrednosti, elektrokardiogram (EKG) ali pregled ščitnice z ultrazvokom.

Testni list za klavstrofobijo

Za odkrivanje klavstrofobije obstajajo posebni vprašalniki, ki zajemajo simptome motnje. Terapevt lahko postavi naslednja vprašanja:

  • V katerih situacijah doživljate hudo tesnobo?
  • Kateri fizični simptomi se pojavijo, ko se v mislih postavite v takšno situacijo (na primer bitje srca, potenje ali hiperventilacija)?
  • Ali menite, da je vaš odziv na strah pretiran?

zdravljenje

Klavstrofobijo lahko v večini primerov s psihoterapevtsko pomočjo bistveno omilimo ali celo popolnoma premagamo. Trenutno ni zdravil, ki bi delovala neposredno proti anksiozni motnji.

Zato strokovnjaki ne priporočajo zdravljenja z zdravili kot standarda za specifične fobije. V hujših primerih pa lahko zdravnik predpiše določena zdravila, tako imenovane selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina.

Klavstrofobija: terapija soočanja

Na ta način izkusijo, da strah, ki se v njih dvigne, sčasoma popusti, ne da bi se jim kaj zgodilo. Ta izkušnja pomaga zmanjšati strahove.

Klavstrofobija: kognitivno vedenjska terapija

Klavstrofobija: Uporabljena sprostitev

Uporabljena sprostitev je tehnika, ki paciente nauči sprostiti v nekaj sekundah v situacijah, ki povzročajo tesnobo. To je zato, ker se sproščenost in tesnoba izključujeta. Ta metoda temelji na Jacobsenovi progresivni mišični relaksaciji.

Klavstrofobija: potek bolezni in prognoza

Vedenjska terapija lahko ublaži simptome določene fobije.

Poleg tega za klavstrofobijo velja enako kot za večino drugih motenj: prej kot jo začnemo zdraviti, boljše so možnosti za ozdravitev. Če pa se klavstrofobija ne zdravi, se lahko poslabša in lahko resno omeji življenje.