Kortizol: kaj pomeni vaša laboratorijska vrednost

Kaj je kortizol?

Kortizol (imenovan tudi hidrokortizon) je steroidni hormon, ki nastaja v skorji nadledvične žleze. Nato vstopi v krvni obtok. V jetrih se hormon razgradi in končno izloči skozi ledvice z urinom.

Kako se proizvaja kortizol?

Telo nadzira proizvodnjo kortizola s pomočjo občutljivega regulacijskega kroga različnih hormonov. Na vrhu je hormon CRH, ki sprošča kortikotropin iz hipotalamusa (del diencefalona). Ta se sprošča v sunkih in spodbuja nastajanje in sproščanje hormona iz hipofize – ACTH (okrajšava za adrenokortikotropni hormon).

ACTH pa spodbuja nastajanje in sproščanje kortizola v skorji nadledvične žleze. Pod vplivom ACTH se že po nekaj minutah poveča koncentracija kortizola v krvi.

Vendar ima naše telo v regulacijski tokokrog vgrajen tudi povratni mehanizem: sproščeni kortizol zavira sproščanje CRH in ACTH, tako da ne vodi do nenehne proizvodnje in presežka kortizola.

Kakšne so funkcije kortizola?

Če povzamemo, ima kortizol naslednje učinke:

  • Aktivira ali zavira prepisovanje različnih genov, torej v nekem smislu branje genetske informacije, shranjene v genih.
  • Kot antagonist inzulina kortizol zvišuje raven glukoze v krvi.
  • Spodbuja razgradnjo telesnih zalog beljakovin.
  • Podpira raztapljanje maščobnih zalog, med drugim s povečanjem učinka adrenalina.
  • Poveča utripno moč srčne mišice, krvni tlak in frekvenco dihanja.
  • Preprečuje neustrezne reakcije imunskega sistema in zavira vnetja.
  • Zavira vzdolžno rast kosti.
  • V centralnem živčnem sistemu kortizol poveča pozornost in obdelavo informacij, izboljša spomin in spodbuja apetit.

Poleg tega je kortizol pomemben za razvoj zarodka, natančneje za razvoj pljuč, ledvic in srca ter nastanek imunskega sistema.

Kdaj določite raven kortizola?

Raven kortizola je še posebej pomembna pri diagnostiki in obvladovanju bolezni nadledvične žleze, kot so:

  • Cushingova bolezen (motnja hipofize)
  • Adenoma nadledvične skorje (benigna rast)
  • maligni tumor nadledvične skorje
  • Tumor, ki proizvaja ACTH (na primer drobnocelični bronhialni karcinom)
  • funkcionalna oslabelost nadledvične skorje (Addisonova bolezen)

Zdravnik lahko izmeri kortizol v krvi, pa tudi v urinu in slini.

Kortizol: Funkcijski testi

Za preverjanje delovanja hormonskega regulacijskega kroga okoli kortizola zdravnik uporablja vrsto funkcionalnih testov. Pri teh stimulira ali zavira posamezne korake regulacijskega kroga in opazuje odziv telesa. Primeri takih funkcionalnih testov:

Pri testu CRH zdravnik bolniku aplicira hormon CRH. Pri zdravem človeku pride do povečanja "naslednih hormonov" ACTH in kortizola.

Pri testu ACTH se daje ACTH, ki običajno povzroči zvišanje ravni kortizola. Pri motnjah v skorji nadledvične žleze tega dviga kortizola ni ali pa se bistveno zmanjša.

Pri metopironskem testu zdravnik bolniku da metopiron – snov, ki zavira encim 11-beta-hidroksilazo. To zagotavlja pretvorbo deoksikortizola v kortizol. Encimska blokada povzroči padec ravni kortizola, kar pri zdravih posameznikih sproži dvig ACTH. Telo tako želi povečati proizvodnjo kortizola, vendar to vodi le do povečanja deoksikortizola zaradi inhibicije encima. Če do tega povečanja ne pride, lahko pride do oslabljenega sproščanja ACTH ali encimske okvare v sintezi steroidnih hormonov.

Ravni kortizola: Tabela z normalnimi vrednostmi

Ravni kortizola čez dan močno nihajo zaradi epizodnega sproščanja CRH. Zato ima pomembno vlogo, kdaj se pacientu vzame vzorec krvi. Za odvzem krvi ob 8. uri zjutraj veljajo naslednje normalne vrednosti glede na starostno skupino:

Starost

Standardne vrednosti kortizola (kri)

do 1 tedna

17 – 550 nmol/l*

2 tedna do 12 meseca

66 – 630 nmol/l

1 do 15 let

69 – 630 nmol/l

16 do 18 let

66 – 800 nmol/l

od 19 let dalje

119 – 618 nmol/l

* Pretvorba v mikrograme na deciliter: nmol/lx 0.0363 = µg/dl

Raven kortizola je najvišja zjutraj. Ko dan napreduje, se zmanjšuje. Tako je ob odvzemu krvi ob 11. uri raven kortizola običajno pod 138 nmol/l za vse starostne skupine.

Kortizol v urinu

Kortizol lahko določimo tudi v odvzemu 24-urnega urina. Normalno območje za vse starostne skupine je tukaj od 79 do 590 nmol/24 h.

Kdaj se kortizol zniža?

Kronično nizka koncentracija kortizola se imenuje hipokortizolizem. Tipični simptomi vključujejo zmanjšano zmogljivost, šibkost, slabost in nizek krvni tlak. Vzrok je funkcionalna motnja skorje nadledvične žleze (adrenalna insuficienca). Zdravniki razlikujejo primarno, sekundarno in terciarno obliko insuficience glede na lokacijo motnje:

Primarni hipokortizolizem

  • Krvavitev
  • Tumorji nadledvične skorje (vključno z metastazami tumorjev v drugih delih telesa)
  • Okužbe, kot je tuberkuloza
  • Odstranitev nadledvične žleze med operacijo
  • Jemanje nekaterih zdravil (na primer uspavalnega anestetika etomidata)

Poleg splošnih simptomov nizkega kortizola bolniki z Addisonovo boleznijo na žalost trpijo zaradi hipoglikemije, izgube tekočine in natrija skozi ledvice, hiperacidnosti (acidoze) in močne pigmentacije kože.

Sekundarni in terciarni hipokortizolizem

Če je poškodba v možganih, torej v hipofizi ali v talamusu, zdravnik govori o sekundarnem ali terciarnem hipokortizolizmu. Najpogostejši vzrok je nenadna prekinitev dolgotrajne terapije s kortizolom. Včasih pa so za tem travme ali velike benigne tvorbe (adenomi).

Kdaj je kortizol povišan?

Če je kortizol previsok, zdravnik govori o hiperkortizolizmu ali Cushingovem sindromu. Večina Cushingovih sindromov je posledica dajanja glukokortikoidov, na primer pri avtoimunskih boleznih. Drugi vzroki za povišano raven kortizola so tumorji nadledvične skorje, ki proizvajajo kortizol, ali tumorji, ki proizvajajo ACTH. Slednje lahko nastanejo tako v hipofizi kot tudi v drugih delih telesa.

Visoka raven kortizola: posledice

Trajno povišana raven kortizola vodi med drugim do:

  • osteoporoza
  • Atrofija muskulature
  • Skladiščenje maščobe na trupu (debelost trupa z bikovim vratom in okroglim obrazom v obliki polne lune)
  • Visok krvni tlak
  • Slabost vezivnega tkiva
  • tanka koža
  • zapoznelo celjenje ran
  • razjede na želodcu
  • diabetični metabolizem
  • edem (zastajanje vode v tkivu)
  • depresivno razpoloženje

Če sedanja bolezen hkrati vodi do povečane ravni ACTH, se poleg proizvodnje kortizola poveča tudi sinteza moških spolnih hormonov. Pri prizadetih ženskah je menstrualni cikel moten. Poleg tega se lahko razvije moški vzorec las (kot rast brade).

Kaj storiti, če se raven kortizola spremeni?

Zaradi posameznih nihanj ravni hormonov ima ena sama vrednost kortizola majhen pomen. Boljše informacije zagotavljajo ponavljajoče se meritve ali zgoraj omenjeni posebni stimulacijski testi.

Če je vrednost kortizola previsoka, ker je prisoten tumor, ki proizvaja hormone, ga kirurško odstranimo in/ali zdravimo z zdravili. V drugem primeru se dajejo zdravila, ki zavirajo sintezo kortizola.

Pri hipokortizolizmu pa zdravnik predpiše nadomestno hormonsko zdravljenje z zdravili, ki vsebujejo prekurzorje kortizola.