Kratek pregled
- Potek in napoved: Pretiranemu navdušenju med manično fazo pogosto sledijo občutki krivde. Po manični epizodi je verjetnost ponovitve velika
- Simptomi: pretirano samospoštovanje, pretirana aktivnost, notranji nemir, precenjevanje samega sebe, nestanovitnost itd., včasih blodnje
- Vzroki in dejavniki tveganja: Motena presnova nevrotransmiterjev v možganih, genetski dejavniki, zunanji vplivi, kot so ločitev, smrt ali selitev.
- Zdravljenje: zdravila ter vedenjska in psihoterapija
- Preprečevanje: profilaksa ponovitve z zdravljenjem z zdravili ter vedenjsko in psihoterapijo.
Kaj je manija?
Manija se običajno pojavi v fazah; zdravniki označujejo simptomatsko obdobje kot manično epizodo. V fazah med dvema epizodama prizadete osebe ne kažejo znakov manije.
Manije v otroštvu in adolescenci so redke. Pri večini obolelih se prva manična epizoda pojavi do 25. leta starosti.
Manija se včasih pojavi v kombinaciji s simptomi shizofrenije. Zdravniki takrat govorijo o shizoafektivni psihozi.
Hipomanija
Oslabljena oblika manije, pri kateri so nihanja razpoloženja še vedno bistveno nad normalno, se imenuje hipomanija. Hipomanija ne zahteva vedno zdravljenja. Če bolniki in njihovo neposredno okolje niso bistveno prizadeti zaradi simptomov hipomanije, zdravljenje ni potrebno.
Kakšen je potek manične faze?
Po manični epizodi bolnike pogosto prevzamejo občutki krivde in sramu ter poskušajo razveljaviti stvari, ki so jih počeli med manijo.
Kakšni so simptomi manije?
Najpomembnejši simptom manije je pretiran in nenavadno intenziven, a običajno neutemeljen občutek vzhičenosti. To se pojavi nenadoma in traja več dni. Ta visok občutek spremljajo predvsem naslednji simptomi:
- Močno notranje vznemirjenje
- Prekomerna aktivnost
- Velik nemir
- Povečana zmogljivost in ustvarjalnost
- Pretirana samozavest
- Izguba resničnosti
- Znatno zmanjšana potreba po spanju
- Razstavljanje
- Pomanjkanje pozornosti
- Zmanjšano zaznavanje nevarnosti
- Zmanjšana občutljivost za potrebe in čustva drugih
- Včasih zanemarjanje vnosa hrane in osebne higiene
Poskočnost
Poleg tega manijo spremljajo simptomi, kot sta močna želja po govorjenju (logoreja) in zamegljen, nejasen govor. Včasih maniki govorijo tako hitro, da jih poslušalci ne morejo razumeti.
Za manijo je značilno tudi, da se naenkrat začne nešteto stvari, a se nič ne dokonča. Prizadeti se iz sekunde v sekundo z velikim navdušenjem lotijo novega opravila – in ga po nekaj minutah spet pozabijo.
Razstavljanje
Pri maniji sta pogosto prisotna tudi spolna dezhibicija in povečana spolna želja (libido). Spolna dezhibicija se ne pojavi samo v odnosu do lastnega partnerja, ampak tudi v odnosu do popolnih tujcev. Prizadete osebe med epizodo pogosto precenijo lastno privlačnost.
Zastoji
Pri manijah s psihotičnimi simptomi se pojavijo tudi blodnje, ki jih več tednov branimo kot resničnost – tudi v fazah, ko se je manija umirila. V zelo redkih primerih se pojavijo halucinacije ali budne sanje.
Samomorilne misli
Kaj povzroča manijo?
Natančni vzroki manije niso popolnoma razumljeni. Trenutno se domneva, da je vzrok manije predvsem motnja nevrotransmiterjev v možganih. Ti tako imenovani nevrotransmiterji so odgovorni za prenos živčnih impulzov. V večini primerov manije pride do neravnovesja teh oddajnikov. Nevrotransmiterja dopamin in norepinefrin sta prisotna v višjih koncentracijah kot pri zdravem človeku.
V mnogih primerih se pred manično epizodo zgodijo spremembe ali pomembni dogodki v življenju prizadetih posameznikov ali bližnjih sorodnikov. To so na primer dogodki, kot so:
- Sprememba službe
- Brezposelnost
- Konec razmerja
- Izguba ljubljene osebe
- Premestitev
Vendar pa je možno, da se manija razvije tudi brez sprožilnega dogodka.
Kako se diagnosticira manija?
Čeprav je manija očitna in resna bolezen, je ne diagnosticiramo s fizičnimi pregledi. Diagnoza manije se postavi s pogovori z zdravnikom primarne zdravstvene oskrbe ali psihiatrom ter s poglobljenimi pogovori s prizadeto osebo in njenimi svojci. Pri postavljanju diagnoze je koristno, če ljudje, za katere obstaja sum, da imajo manijo, vodijo dnevnik čustev ali koledar razpoloženja.
Kako se zdravi manija?
Zdravljenje z drogami
Za lajšanje akutnih simptomov manije in preprečevanje novih maničnih epizod se dajejo zdravila, kot so pripravki litija, antiepileptiki ali atipični nevroleptiki. Vplivajo na aktivnost prenašalcev v možganih in blažijo simptome. V akutni fazi manije se uporabljajo tudi pomirjevala. Blažijo nemir in povečano vznemirjenost prizadetih.
Psihoterapija
Zdravljenje z zdravili v primeru manije spremlja psihoterapija ali vedenjska terapija. Tako se bolniki naučijo prepoznati zgodnje opozorilne znake manične epizode, se izogibati stimulativnim dražljajem med manijo in pravilno ravnati z akutno fazo bolezni.
Kako preprečiti manijo?
Razvoja manije ni mogoče preprečiti. Kljub temu je recidive in ponavljajoče se manične epizode mogoče preprečiti ali zmanjšati intenzivnost z dobro prilagojeno terapijo z zdravili ter stalno psihoterapijo in vedenjsko terapijo.
