Osifikacija

Splošne informacije

Osifikacija je nastanek vre. Ločimo med tvorbo kosti iz vezivnega tkiva, ki se imenuje desmalna okostenelost in hondralna okostenelost, pri kateri iz obstoječih nastane kost hrustanec. Osifikacija je običajno naraven proces, ki gradi nepopolno okostje, zlasti v otroštvo.

Vendar se lahko povečana okostenelost pojavi tudi v okviru bolezni, ki lahko povzročijo težave, če kost raste tam, kjer ji ni namenjeno. Da bi razumeli okostenelost, je zelo koristno poznati strukturo kosti, zato je tukaj nekaj osnov o kosti. V bistvu obstajajo različne oblike kosti, po eni strani tipične cevaste kosti, ki so, kot že ime povečuje, podolgovate.

Tipični predstavniki so nadlahtnica, ki ga medicinska stroka imenuje nadlahtnica ali stegnenica, ki se imenuje stegnenica. Te kosti so napolnjene v notranjosti z kostni mozeg ki je zelo dobro preskrbljen kri. Poleg tega obstajajo tudi tako imenovani stanovanja kosti, ki so precej dvodimenzionalni, kot je večina lobanja kosti.

Potem so tu tako imenovane "sezamoidne kosti", ki so videti precej okrogle in netipične, na primer koleno ali nekaj ročnih kosti. Poleg tega obstajajo eksotične kosti, kot so kosti, napolnjene z zrakom, ki so v notranjosti votle, to so kosti obraza lobanja, ki vsebujejo obnosnih votlin. Glava cevastih kosti imenujemo "epifiza", prehod v dejansko "cev" se imenuje metafiza, sama cev pa diafiza.

Posamezna kost je sestavljena iz fine pokostnice, ki jo v celoti obdaja. Vsebuje “Compacta” ali “Corticalis”, posebej gosto kostno strukturo, ki kost daje moč. Vlakna tkiva so enakomerno poravnana, kar jih še okrepi.

V notranjosti je ohlapnejša struktura, imenovana "močna kost", kar pomeni gobasto. Na notranji strani je kostni mozeg votlina. V njem je bodisi maščobni mozeg oz kri-oblikovanje rdeče kostni mozeg, ki je zelo dobro preskrbljen s krvjo.

Samo kostno tkivo je mešanica anorganskih in organskih snovi ter četrtina vode. Anorganski deli so v glavnem sestavljeni iz hidroksiapatita kalcij in fosfat. Poleg tega je organska kolagen je prisoten tudi v kosti.

To je beljakovina, ki se pojavlja tudi v koži. Med kostnim tkivom so posamezne celice, tako imenovani "osteoblasti" in "osteoklasti". Osteoblasti tvorijo kostno snov in so med seboj povezani s finimi tubuli.

Osteoklasti pa so antagonisti in razgrajujejo kost. Kot smo že omenili, so kosti enakomerno razporejene v kompaktah. Zato jih imenujemo tudi lamelarne kosti.

So tipična struktura kosti. V Zlom, na drugi strani pa se najprej oblikuje mrežasta kost, v kateri vlakna tkiva rastejo navzkriž. Šele postopoma kost postopoma spet postane lamelarna kost, ki lahko nato ponovno pridobi svojo polno stabilnost.