Kaj je delovna terapija?
Delovna terapija je oblika terapije, ki pomaga bolnim ali poškodovanim ljudem pri soočanju z vsakodnevnim življenjem. Pacientom naj bi omogočili, da čim bolj skrbijo zase, sodelujejo v družbi in tako izboljšajo kakovost svojega življenja.
Delovno terapijo izvajajo posebej usposobljeni delovni terapevti. Vedno delujejo celostno in poleg bolnikovih omejitev, povezanih z boleznijo, upoštevajo tudi socialne in finančne dejavnike. Povzamemo lahko naslednje cilje delovne terapije:
- Opredelitev individualnih ciljev, pacientovih želja in možnosti
- Spodbujanje in izboljšanje koordinacije gibanja, čutnega in čustvenega zaznavanja
- Razvoj telesnih in duševnih predpogojev za neodvisen in izpolnjujoč življenjski slog
- Izboljšanje kakovosti življenja s širitvijo obstoječih sposobnosti
- Ponovno vključevanje v osebno, družbeno in po potrebi tudi poklicno okolje
Indikacijska koda
Delovno terapijo mora kot terapevtski ukrep predpisati zdravnik. Tako imenovana indikacijska šifra, kombinacija črk in številk, ki jo zdravnik navede na receptu, označuje zdravstveni razlog za uporabo delovne terapije. Terapevt ne sme dodajati manjkajočih podatkov ali pa to stori le po posvetu z zdravnikom.
Zgodovina strokovnega naziva
1. januarja 1999 je začel veljati zakon »Gesetz über den Beruf der Ergotherapeutin und des Ergotherapeuten (Ergotherapeutengesetz – ErgThG)«. To je nadomestilo prejšnji uradni naziv delovnega mesta »delovni terapevt«. Vendar se izraz »delovna terapija« še danes včasih uporablja kot sinonim za delovno terapijo. Poklic delovnega terapevta ali delovnega pedagoga je samostojen poklic.
Kdaj se izvaja delovna terapija?
Delovna terapija se izvaja kot pomožni, podporni ukrep, na primer v geriatriji, pediatriji in mladostniški medicini, pa tudi v psihiatriji in ortopediji. Med drugim se uporablja za omogočanje pacientom vrnitve na delo.
Delovna terapija v ortopediji in revmatologiji ter po nezgodah
Naslednje mišično-skeletne bolezni omejujejo bolnike v vsakdanjem življenju in zato lahko zahtevajo poklicno terapijo:
- zlomi kosti
- Kronične težave s hrbtom
- Motnje grobe ali fine motorike
- paraplegija
- amputacijske poškodbe
- osteoartritis
Delovna terapija v nevrologiji
Bolniki z boleznimi živčnega sistema so pogosto močno omejeni pri delovanju. Primeri nevroloških bolezni, pri katerih lahko pomaga delovna terapija, so
- Možganska kap
- Kraniocerebralna travma
- Cerebralna paraliza (motnja gibanja in drže po poškodbi možganov)
- Parkinsonova bolezen
- Multipla skleroza
- Simptomi paralize
- Polinevropatija (poškodba živca)
V psihiatriji imajo na primer delovno terapevtsko zdravljenje bolniki z naslednjimi boleznimi:
- anksiozna motnja
- Obsesivno kompulzivna motnja
- Stres in prilagoditvena motnja
- Osebnostna motnja
- Vedenjske motnje
- Depresija, manija
- psihoza
- Motnje odvisnosti (npr. alkohol, droge, zdravila, igre na srečo)
Delovna terapija v geriatrični medicini
Predvsem starajoči se ljudje pogosto omejujejo v samostojnosti tako sam proces staranja kot tudi bolezen (multimorbidnost). Socialna izolacija ali pomanjkanje nalog dodatno omejujeta kakovost življenja starejših. Nenadne spremembe, kot je smrt partnerja ali izguba poznanega okolja, lahko to težnjo poslabšajo in bolnikom predstavljajo precejšnje breme. Delovnoterapevtski ukrepi pomagajo bolnikom, da se navadijo in prilagodijo spreminjajočim se življenjskim okoliščinam. Delovna terapija se uporablja tudi pri boleznih s spremembami značaja in spominom, kot je demenca.
Delovna terapija za otroke
- Razvojne motnje ali zamude (npr. po prezgodnjem porodu)
- Motnje zaznavanja (informacije v možganih se drugače obdelujejo in vrednotijo)
- Fizična invalidnost
- Grafomotorične motnje (težave pri pisanju)
- motnje vida ali sluha
- Duševna okvara
- Hiperaktivnostna motnja s pomanjkanjem pozornosti (ADHD)
- avtizem
Kaj obsega delovna terapija?
Proces delovne terapije je v osnovi razdeljen na tri korake:
- Evalvacija (ocena ugotovitev in opredelitev cilja)
- Intervencija (načrtovanje zdravljenja in njegovo izvajanje)
- Izid (ocena rezultatov terapije)
Ko delovni terapevt oceni pacientovo situacijo in se z njim dogovori o ciljih terapije, izbere primerno terapevtsko metodo za poseg. Na voljo so naslednji pristopi:
- na kompetence, ki so pomembne za vsakdanje življenje
- predmetno usmerjen izraz osrediščen
- interakcijski
- perception-oriented akcijsko usmerjen
Na kompetence osredotočene metode, pomembne za vsakdanje življenje
Predmetno povezane metode, osredotočene na izražanje
Pri tem terapevtskem pristopu se mora pacient naučiti kreativno izražati notranje občutke in se senzibilizirati za lastna čustva. Delovna terapevtka pacientu pusti, da sam ali v skupini slika ali ročno dela. Običajno določi tudi temo. Na primer, depresivnega bolnika prosi, naj ustvari sliko z barvami, ki mu pomenijo veselje.
Interakcijske metode
Zaznavne, akcijsko usmerjene metode
Tu delovni terapevt pacienta uči svojih čutnih in fizičnih zaznav. Pomagajo zelo preproste vaje, kot je masaža rok z "žogico na ježka", dotikanje in prepoznavanje materialov, občutki vibracij ali toplo in hladno doživetje v vodni kopeli. Skozi te nove izkušnje bi se moral pacient naučiti zavestno absorbirati čutne izkušnje in jih pravilno razvrstiti. Ta terapevtski pristop se uporablja predvsem za psihiatrične bolnike ali otroke z motnjami v razvoju.
Delovnoterapevtske skupinske obravnave
Nekatere delovnoterapevtske ukrepe izvajamo v okviru skupinskih obravnav. Na primer, vsebine, ki so bile razvite v individualni terapiji, lahko preizkusite in izvajate v skupini. To vključuje na primer vaje za vsakodnevne spretnosti, pa tudi vaje za trening možganske zmogljivosti za osebe z ustreznimi motnjami ali demenco. Usposabljanje je zagotovljeno:
- socialne spretnosti
- reševanje konfliktov
- Obvladovanje stresa
- Spretnosti načrtovanja
- Trening zaznavanja
- Spomin
Kakšna so tveganja delovne terapije?
Delovna terapija na splošno ni povezana s posebnimi tveganji. Zdravstvene težave se praviloma pojavijo le, če je bolnik z delovnoterapevtskimi vajami obremenjen bolj, kot je razumno.
Prevelike zahteve s strani terapevta ali nerealna pričakovanja s strani pacienta lahko hitro pripeljejo do frustracije. Bolnike je težko motivirati, če so preobremenjeni, zato je treba v takšnih primerih skupaj z bolnikom redefinirati cilje zdravljenja.
Kaj moram upoštevati po delovni terapiji?
Če vam je zdravnik predpisal delovno terapijo, vam bo praviloma znal priporočiti ustreznega delovnega terapevta. Ne pozabite, da je uspeh zdravljenja v veliki meri odvisen od vašega sodelovanja. Zato se poskusite vadbe lotiti motivirano in odprtega duha, tudi če je včasih potrebno napor.
