Sesanje palca ali sesanje je prirojeni človeški refleks, ki je v otroštvu povsem normalen. Če pa se vedenje pri starejših otrocih ne ustavi samo od sebe, lahko postane problematično. Tukaj je treba preprečiti sesanje palca z upoštevanjem čeljusti in neba.
Kaj je sesanje palca?
Sesanje palca ali sesanje je prirojeni človeški refleks, ki je v otroštvu povsem normalen. Če pa se vedenje pri starejših otrocih ne ustavi samo od sebe, lahko postane problematično. Sesanje palca je človeška navada. Vključuje novorojenčka ali malčka, ki vtakne palec vanje usta sesati ali sesati na njem. Sesanje palca je v bistvu izjemno naraven postopek, s katerim se rodi vsak dojenček, in v večini primerov ni problematičen. V mnogih primerih refleks izgine sam pri približno dveh letih starosti. Predpostavlja se, da se otroci pomirjajo s sesanjem in upravljanjem stres samostojno na ta način. Dojenčki v takem vedenju najdejo tudi udobje, zaščito in varnost. V mnogih primerih sesanje palca vključuje več kot le samostojno žvečenje prst. Otroci pogosto za sesanje uporabljajo tudi znane predmete, kot so ljubke odeje, plišaste živali ali celo oblačila.
Vzroki
Vzroki za refleks sesanja palca so globoko zakoreninjeni v prirojenem človeškem vedenju. Sesalni refleks je pri otroku že prisoten, ko je šele prišel na svet. V skladu s tem je sesanje palca ena prvih dejavnosti, ki jih otrok izvaja nagonsko in brez pomoči. Zaradi tega refleksa novorojenček takoj začne sesati ustnice ali celo samo konico jezik pride v stik s tujkom, kot je palec. Ta pojav, ki ga lahko opazimo tudi pri opicah, je še posebej pomemben za zagotovitev vnosa hrane v prvem letu življenja. Psihološko pa sesanje palca ni le sesalni refleks, ampak je tudi oblika samopomirjanja pri majhnih otrocih, celo odraslih.
Diagnoza in potek
Med strokovnjaki je uveljavljeno pravilo, da je sesanje palca povsem normalno in neškodljivo do starosti približno treh let. Če pa se vedenje nadaljuje po tej starostni meji in ga je mogoče celo opaziti pri odraslih, moramo govoriti ne le o slabi navadi, temveč tudi o vedenju, ki škoduje zdravje. Kljub temu vsi zdravniki nimajo negativnega pomena za "sesanje" v odrasli dobi. Sesanje palca velja za pomirjujoče, prijetno in stres-lajšanje tudi med odraslimi. Kljub vsemu je sesanje palca pri odraslih pogosto sramotna tabu tema. S starostjo lahko običajno vedenje sesanja običajno vodi do neusklajenosti zob. Še posebej v kritični starosti malčkov rast hitro napreduje, sekalci se potisnejo naprej in postanejo ukrivljeni zaradi trajnega sesanja palca. V poznejšem poteku pa se v večini primerov pojavijo tudi neusklajenosti čeljusti, ki ostanejo vse življenje in jih je mogoče le s težavo in z velikim trudom popraviti.
Zdravljenje in terapija
Če otroci kažejo znake trajne poškodbe zaradi nenehnega sesanja palca, je zdravljenje težave neizogibno. Vedno velja pravilo: čim prej, tem bolje. V bistvu je duda vedno boljša od palca, zato je nadomestna dejavnost za otroka sprva smiselna. Od tretjega leta življenja zaradi možne trajne poškodbe zobovje, začeti je treba s prenehanjem sesanja palca s pomočjo kognitivnih strategij. Pogosto je koristno otroka naučiti razumeti nevarnosti svoje navade in spremeniti vedenje s pohvalo in pozitivno okrepitvijo. Sesanje dude kot nadomestek je tudi možnost do približno petega leta starosti, čeprav zobozdravniki običajno priporočajo, da tudi to možnost popolnoma zgodaj odpravite. Načeloma pa je guma veliko bolj sprejemljiva kot kateri koli drug tujek. Če pa se sesanje palca nadaljuje kasneje otroštvo ali pa se celo pojavijo v odrasli dobi, lahko domnevamo tudi psihološke težave. Če je sesanje moteče, je tukaj primerno zdravljenje psihologa, ki bo natančno ugotovil vzroke te oblike samopomirjanja.
Preprečevanje
Ker je sesanje in dojenje palca prirojeni refleks, je malo preventivnega učinka, da bi zaustavili vedenje. Študije v zadnjih letih pa so pokazale, da je pogostost sesanja palca pri otrocih, ki so bili dojeni, precej manjša. Verjetno je razlog za to zelo dolga, intenzivna obdobja sesanja materine dojke. Na ta način dojenčki že v celoti zadovoljijo svoj refleks med hranjenjem in posledično nimajo več potrebe po sesanju prst. Zato je treba tudi pri dojenčkih, ki jih hranimo po steklenički, paziti, da se omogoči dolgo in obsežno sesanje.
