Kaj je plevralna punkcija?
Med plevralno punkcijo se v plevralno votlino vstavi tanka votla igla za odstranitev nabrane tekočine (plevralni izliv). Plevralna votlina je ozek prostor med dvema plevralnima listoma – pleuro visceralis, ki leži neposredno na pljučih, in pleuro parietalis, ki leži na rebrih na steni prsnega koša.
Plevralni izliv je pogovorno znan tudi kot "voda v pljučih", čeprav se je tekočina nabrala okoli pljuč (in ne V pljučih).
Kdaj se opravi plevralna punkcija?
Pri plevralnem izlivu se izvede plevralna punkcija. Takšno kopičenje tekočine med obema plevralnima listoma ima lahko različne vzroke, npr
- Vnetje (npr. plevritis, pljučnica, tuberkuloza): to lahko povzroči izliv z več litri tekočine, ki nastane v plevralni votlini, kar povzroči hudo težko dihanje.
- Tumorji: To je lahko primarni tumor, ki se je razvil neposredno v predelu pljuč ali v neposredni bližini (npr. pljučni rak, plevralni rak), ali metastaze iz bolj oddaljenih primarnih tumorjev (npr. rak debelega črevesa, rak prostate).
- Okvara jeter (jetrna insuficienca): lahko povzroči tudi plevralni izliv, ki zahteva plevralno punkcijo.
- Ledvična bolezen: včasih je na primer oslabelost ledvic (ledvična insuficienca) sprožilec kopičenja tekočine v plevralni votlini.
- Poškodbe v predelu prsnega koša (kot so zlomi reber): lahko povzročijo krvav plevralni izliv (hematotoraks). Če poškodbo spremlja razpoka največje telesne limfne žile (torakalni duktus) v predelu prsnega koša, je rezultat plevralni izliv, ki vsebuje limfo (hilotoraks).
Plevralno punkcijo lahko opravimo iz terapevtskih razlogov, če je plevralni izliv tako velik, da izpodriva pljuča in bolniku povzroča težave z dihanjem. Nakopičeno tekočino lahko odstranimo s punkcijo.
Včasih naredimo plevralno punkcijo tudi za nujno razbremenitev tlaka v primeru pnevmotoraksa, torej ko je zrak prišel v plevralno votlino in povzročil izgubo podtlaka. To se lahko zgodi na primer pri poškodbah v predelu prsnega koša (vbodne ali strelne rane, zlomi reber itd.) ali različnih boleznih (kot je KOPB).
Kaj se naredi med plevralno punkcijo?
Pred plevralno punkcijo zdravnik z ultrazvokom pregleda plevralni izliv, da oceni približno količino in možno mesto vboda. Vzorec krvi daje informacijo o tem, ali ima bolnik motnjo strjevanja krvi – to lahko povzroči zaplete, kot je huda krvavitev med punkcijo.
Da bi zagotovili, da se izliv popolnoma zbere v predelu diafragme in tako olajša odstranitev, bolnik med plevralno punkcijo običajno sedi, z zgornjim delom telesa rahlo upognjenim naprej in podprtim z rokami. Če pa je bolnikovo gibanje omejeno, lahko plevralno punkcijo opravimo tudi v ležečem položaju. Zdravnik praviloma izbere čim globlje mesto vboda, da lahko aspirira čim več tekočine.
Zdravnik najprej razkuži mesto vboda, ga povije v sterilno ogrinjalo in vbrizga lokalni anestetik, tako da pri vbodu ni bolečine. Splošna anestezija ni potrebna; vendar lahko anksioznim bolnikom damo zdravila za pomiritev.
Po nekaj centimetrih se igla nahaja v plevralni votlini: tekočino je zdaj mogoče aspirirati z brizgo. Zdravnik nato vzame brizgo. Majhna rana se nato običajno sama zapre in polepi z obližem.
Kakšna so tveganja plevralne punkcije?
V redkih primerih se med plevralno punkcijo lahko pojavijo naslednji zapleti:
- Krvavitev na mestu vboda (zlasti pri neprepoznanih motnjah strjevanja krvi)
- okužbe
- Poškodba sosednjih organov ali tkivnih struktur (kot so pljuča, diafragma, jetra, vranica)
- Pljučni edem in morebiti nov plevralni izliv (če se izliv prehitro aspirira, kar povzroči podtlak v plevralni votlini)
Kaj moram upoštevati po plevralni punkciji?
Po plevralni punkciji morate biti pozorni na bolečino in morebitno pooperativno krvavitev v predelu vbodnega mesta. Če se ponovno pojavi zasoplost ali huda bolečina, morate takoj obvestiti zdravnika. Kot opozorilo je treba upoštevati tudi senzorične motnje in mravljinčenje v predelu reber po plevralni punkciji.
