Kaj je možgansko deblo?
Možgansko deblo je razvojno najstarejši del možganov. Skupaj z diencefalonom, včasih tudi z malimi možgani in deli terminalnih možganov, se pogosto imenuje sinonim za možgansko deblo. Vendar to ni pravilno: možgansko deblo vključuje vse dele možganov, ki so se med embrionalnim razvojem razvili iz tako imenovanih drugih in tretjih možganskih veziklov. Možgansko deblo pa vključuje vse dele možganov razen velikih možganov.
Možgansko deblo sestavljajo srednji možgani (mesencephalon), most (pons) in medula oblongata (medulla oblongata, afterbrain ali myelencephalon). Most in mali možgani se imenujejo tudi metencephalon (zadnji možgani). Skupaj z mielencefalonom (medulla oblongata) tvori rombaste možgane (rhombencephalon).
Srednji možgani
Srednji možgani (mesencephalon) so najmanjši del možganov. Več o tem si lahko preberete v članku Srednji možgani.
Most (možgani)
Most (pons) v možganih je močna bela izboklina na dnu možganov nad podolgovato medulo. Z malimi možgani je povezan z vrvico, imenovano cerebelarni pecelj.
Medulla podolgata
Podolgovata medula tvori stičišče s hrbtenjačo. Več o tem delu možganov si lahko preberete v članku Medulla oblongata.
Kakšna je funkcija možganskega debla?
Možgansko deblo je odgovorno za bistvene življenjske funkcije, kot so nadzor srčnega utripa, krvnega tlaka in dihanja. Odgovoren je tudi za pomembne reflekse, kot so zapiranje vek, refleks požiranja in kašlja. Tukaj se nadzoruje tudi spanje ter različne faze spanja in sanj.
Znotraj mostu poteka piramidna pot – povezava med motoričnim korteksom in hrbtenjačo, ki je pomembna za hotene motorične signale (t. i. hotene gibe). Preko ponsa se ti signali, ki prihajajo iz možganske skorje, prenašajo v male možgane.
Možgansko deblo prečka formatio reticularis – mrežasta struktura živčnih celic in njihovih procesov. Vključen je v različne avtonomne funkcije organizma, kot sta nadzor pozornosti in stanje budnosti. Tu se nadzoruje tudi cirkulacija, dihanje in bruhanje.
Kje se nahaja možgansko deblo?
Možgansko deblo se nahaja v spodnjem delu lobanje na lobanjskem dnu, skrito z velikimi in malimi možgani. Navzdol se združi s hrbtenjačo z nerazločno mejo - to področje se imenuje medulla oblongata (medulla oblongata). V tem predelu se piramidno stičišče, živčni trakti, ki prihajajo iz možganov, križajo na nasprotno stran.
Kakšne težave lahko povzroča možgansko deblo?
Ko so živčni trakti, ki vodijo znotraj možganskega debla do jeder kranialnih živcev, ki se nahajajo nižje, poškodovani na obeh straneh, se razvije psevdobulbarna paraliza. Glavni simptomi so motnje govora in požiranja, motnje gibljivosti jezika in hripavost.
Ko so poškodovani sami veliki možgani, vitalne funkcije vzdržuje le možgansko deblo. Pri tako imenovani budni komi je prizadeta oseba budena, vendar se ne zave in ne more vzpostaviti stika z okolico.
Infarkt možganskega debla lahko prizadene tiste predele, ki so pomembni za zavest ali dihanje. V tem primeru je lezija smrtno nevarna.
