Pozabljivost: kaj storiti?

Kratek pregled

  • Je pozabljivost enaka demenci? Ne, določena stopnja pozabljivosti je normalna. Le opazno in nenehno upadanje spominske zmogljivosti je lahko opozorilo za resno motnjo spomina, kot je demenca.
  • Koliko pozabljivosti je normalno? Splošno veljavnih smernic tukaj ni. Tisti, ki občasno kaj pozabijo, običajno nimajo česa skrbeti. Če pa se vrzeli v spominu kopičijo in/ali se pojavijo drugi simptomi (napačno postavljanje stvari, izguba orientacije itd.), morate obiskati zdravnika.
  • Vzroki za pozabljivost: vključno s stresom, izčrpanostjo, določenimi zdravili, zlorabo alkohola, demenco (kot je Alzheimerjeva bolezen), meningitisom, epilepsijo, apnejo v spanju, odpovedjo ledvic ali jeter, srčnim popuščanjem, boleznijo ščitnice, anemijo, duševnimi motnjami.
  • Pozabljivost - kaj storiti? Za obstoječo pozabljivost in za preventivo se priporoča urjenje spomina, stimulativni hobiji, zdrava prehrana, redna vadba in sprostitev.
  • To stori zdravnik v primeru pozabljivosti: opravi preiskave, da razjasni točen vzrok, nato pa uvede ustrezno terapijo (npr. z zdravili).

Koliko pozabljivosti je normalno?

Normalno je tudi, da smo z leti bolj pozabljivi ali da se nekaterih stvari ne moremo (natančno) spomniti. To je zato, ker se z leti upočasnjujejo tudi procesi, s katerimi možgani shranjujejo in pridobivajo spominske informacije. Celice nato počasneje prenašajo informacije, sposobnost pomnjenja pa se zmanjša. To pomeni, da tudi pri starejših ljudeh pozabljivost ne pomeni nujno demence (kot je Alzheimerjeva bolezen). Na primer, pomanjkanje tekočine je pogosto sprožilec pozabljivosti, zlasti pri starejših. Stres in izčrpanost lahko povzročita tudi izgubo spomina.

Takšni spominski izpadi ali celo zmedenost pa ne bi smele biti opazno pogostejše. Če se to zgodi, lahko pomeni zmanjšano kapaciteto spomina, ki presega "neškodljivo" pozabljivost. Možni razlogi za to so nezadostna prekrvavitev možganov zaradi "poapnenih" arterij, depresija, anksiozne motnje, zloraba alkohola – ali celo demenca.

Kdaj je pozabljivost patološka?

Težko je reči, kdaj pozabljivost preseže običajne meje. Nekateri ljudje se imajo za pozabljive, če pozabijo PIN kartice EC. Drugi niso zaskrbljeni, tudi če vsak drugi dan kaj založijo. "Normalno" je zato težko natančno opredeliti.

  • Pogosto pozabite na sestanke, imena, gesla itd.
  • Pogosto se ne morete spomniti vsakdanjih besed in izrazov.
  • Občasno imate občutek, da ne poznate znanih krajev.
  • Pogosto založite stvari (ključe, očala, copate, daljinski upravljalnik itd.).
  • Težko(e) opravljate dejanja, ki ste jih vajeni, kot je likanje ali menjava žarnice.

Alarm mora zazvoniti v naslednjih primerih, ker so lahko znaki napredovale motnje spomina:

  • večkratno zastavljanje istega vprašanja, čeprav je oseba že prejela odgovor (večkrat).
  • ponavljajoče se pripovedovanje iste zgodbe v kratkem času (npr. ena ura) in isti osebi
  • težave z vsakodnevnimi aktivnostmi in gibanjem (npr. kuhanje hrane, a jo pozabimo prinesti na mizo)
  • težave pri spominjanju dogodkov, ki so se zgodili le nekaj minut nazaj
  • pozabljanje ne le podrobnosti ali določenih dejstev, ampak cele dogodke
  • težave z orientacijo, tudi v znanem okolju
  • malo vožnje, socialni umik

Pozabljivost: Vzroki in možne bolezni

Pomanjkanje koncentracije in pozabljivost imata lahko veliko vzrokov. Najpomembnejši so:

Demenca

Pomembne oblike ali vzroki demence:

  • Alzheimerjeva bolezen: Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Pri prizadetih postopoma propadajo možganske celice – ni natančno znano zakaj. Gotovo je naslednje: možganom prizadetih primanjkuje acetilholina (živčnega prenašalca). Poleg tega se v možganih tvorijo beljakovinske usedline, ki so lahko odgovorne za celično smrt.
  • Vaskularna demenca: Vaskularna demenca je druga najpogostejša oblika demence. Temelji na težavah s cirkulacijo v možganih. Za to so odgovorne majhne poteze. Spomin se lahko pri vaskularni demenci ohrani veliko dlje kot pri Alzheimerjevi bolezni – pozabljivost se zato pojavi kasneje v poteku bolezni.
  • Demenca z Lewyjevimi telesci: Pri demenci z Lewyjevimi telesci se v možganih tvorijo beljakovinske usedline – kot pri Alzheimerjevi bolezni. Zato imata obe obliki demence podobne simptome. Za demenco z Lewyjevimi telesci pa so značilne vidne halucinacije in močna nihanja v mentalni zmogljivosti in budnosti tekom dneva.
  • Creutzfeldt-Jacobova bolezen: Creutzfeldt-Jacobova bolezen se kaže v hitro napredujoči demenci – z motnjami pozornosti, zadrževanja, koncentracije in spomina. Demenci se nato pridružijo motorične motnje (kot je trzanje mišic). Vzrok je odlaganje atipičnih proteinskih fragmentov (prionov) v možganih.
  • Vidov ples: To je staro ime za dedno živčno bolezen Huntingtonova bolezen. Prizadeti posamezniki razvijejo – poleg drugih simptomov – progresivno demenco.
  • Parkinsonova bolezen: približno ena tretjina vseh ljudi s Parkinsonovo boleznijo (tresočo paralizo) v kasnejšem poteku bolezni razvije tudi demenco. Zdravniki to imenujejo Parkinsonova demenca.
  • HIV/AIDS: Pri napredovali bolezni HIV so lahko prizadeti tudi možgani. Posledica je tako imenovana HIV encefalopatija, ki jo spremljajo simptomi demence (HIV demenca ali aids demenca).

Druge bolezni

Pozabljivost je lahko povezana tudi z drugimi boleznimi. Primeri vključujejo:

  • Meningitis: V tem primeru se lahko pojavi pozabljivost, slaba koncentracija, zmedenost in zaspanost ter celo koma (redko). Najpogostejši krivci so bakterije ali virusi.
  • Apneja med spanjem: ljudje z apnejo med spanjem doživljajo ponavljajoče se premore pri dihanju med spanjem. To bistveno poslabša sposobnost človeka, da ponoči spi. Pogoste posledice so utrujenost, pozabljivost in slaba koncentracija čez dan.
  • Sindrom kronične utrujenosti (CFS): Imenuje se tudi sindrom kronične utrujenosti. Značilna je huda duševna (in fizična) utrujenost s slabo koncentracijo, pozabljivostjo ali razdražljivostjo.
  • Bolezni ščitnice: Hipertiroidizem (hipertireoza) in hipotiroidizem (hipotiroidizem) sta lahko povezana s pozabljivostjo, dezorientacijo in težavami s spominom.
  • Akutna odpoved ledvic: med drugimi simptomi se lahko kaže s težavami s spominom, slabo koncentracijo in pozabljivostjo. Enako velja za kronično odpoved ledvic (kronična ledvična insuficienca).
  • Odpoved jeter: Odpoved jeter (na primer zaradi ciroze jeter ali hepatitisa) lahko poškoduje možgane. Simptomi vključujejo pozabljivost, slabo koncentracijo in celo nezavest (jetrna koma).
  • hudo srčno popuščanje: veliko bolnikov s hudim srčnim popuščanjem trpi zaradi pozabljivosti, težav s spominom in razmišljanja.