Embolija: definicija, simptomi, vzroki

Kratek pregled

  • Kaj je embolija? Popolna ali delna zapora krvne žile z lastnim ali tujim telesnim materialom (npr. krvni strdek), ki vstopi v krvni obtok.
  • Simptomi: Glede na to, katera krvna žila je prizadeta, se pojavijo različni simptomi. Pogosto se pojavi nenadna bolečina, včasih pa so prizadeti brez simptomov.
  • Vzroki: embolijo (tromboembolijo) pogosto povzroči krvni strdek (tromb), ki se odlepi od žilne stene in vstopi v krvni obtok.
  • Zdravljenje: Zdravnik običajno zdravi embolijo z zdravili, v nekaterih primerih tudi kirurško. Cilj zdravljenja je raztopiti ali odstraniti embolus.
  • Preventiva: redno se gibajte, dovolj pijte, izogibajte se prekomerni telesni teži, prenehajte kaditi; po potrebi profilaksa tromboze npr. po operacijah (antikoagulanti, kompresijske nogavice)
  • Diagnoza: posvet z zdravnikom, fizični pregled (vključno z ultrazvokom, CT, MRI, angiografijo)

Izraz embolija izhaja iz grščine (»embolla«) in pomeni »vreči noter«. Pri emboliji strdek (»embolus« = žilni strdek, množina »emboli«), ki se spere s krvjo, zamaši krvno žilo. Preprečuje prost pretok krvi skozi žilo.

Zaradi tega prizadeto območje ni več preskrbljeno z zadostno količino kisika in pomembnih hranil. Sčasoma tkivo tam odmre, kar včasih povzroči smrtno nevarne posledice, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. V Nemčiji zaradi embolije vsako leto umre od 20,000 do 25,000 ljudi.

Embolija povzroči embolijo le, če je njen premer večji od premera krvne žile.

Katere vrste embolije obstajajo?

Embolija se pojavi tako v venah kot v arterijah. Emboli nastanejo tudi v obeh krvnih žilah. Zdravniki torej razlikujejo med arterijsko in vensko embolijo.

Arterijska embolija

Arterijske embolije vplivajo

  • približno 60 odstotkov možganov
  • približno 28 odstotkov nog
  • približno 6 odstotkov orožja
  • približno 6 odstotkov organov (npr. črevesje, ledvice, vranica)

Venska embolija

Pri venski emboliji žilni strdek nastane v venah – po možnosti v nogah ali medenici. Preko desnega prekata in pljučne arterije pride v pljuča, kjer pogosto povzroči pljučno embolijo.

Paradoksalna embolija

Paradoksna embolija – znana tudi kot križna embolija – je posebna oblika embolije. Embolus nastane v veni in zamaši arterijo (vendar ne pljučnih arterij!). To je mogoče le, če embolus vstopi v levi prekat skozi vrzeli ali majhne odprtine v srčnem septumu (npr. zaradi prirojene srčne napake). To pomeni, da embolus ne pride v pljuča kot pri običajni venski emboliji, temveč vstopi v arterijski sistem krvnega obtoka.

Kako se embolija razlikuje od tromboze?

Tromb se odlepi od notranje stene žile, kjer je nastal, in potuje po telesu po krvnem obtoku. Če ta strdek (»embolus«) nato zamaši žilo drugje v telesu, zdravniki govorijo o emboliji (ali trombemboliji).

Kakšni so znaki embolije?

Embolije povzročajo zelo različne simptome, odvisno od tega, kje v telesu se pojavijo. Medtem ko nekateri sploh niso opazni, drugi povzročajo številne simptome in znake. Na splošno ljudje z embolijo občutijo hudo bolečino, ki se pojavi nenadoma. Zaradi embolije je motena prekrvavitev, kar pomeni, da prizadeti organ ne deluje več pravilno. V nekaterih primerih tkivo na prizadetem mestu celo odmre.

Embolija v nogah ali rokah

Če pride do embolije v veliki arteriji na nogi ali roki, so simptomi običajno zelo tipični. Lahko jih označimo s "6P" (po Prattu; šest fizičnih znakov):

  • bolečina
  • Bledica
  • Parestezija (otrplost)
  • Brez pulza (izguba pulza)
  • Paraliza (paraliza)
  • Prostata (šok)

V hujših primerih embolija v roki ali nogi povzroči, da prizadeti ne morejo več premikati roke ali noge.

Embolija v pljučih

Za pljučno embolijo so značilne bolečine v pljučih, nenadna kratka sapa (dispneja), pospešeno dihanje (tahipneja), palpitacije (tahikardija), občutek zatiranja, akutno znižanje krvnega tlaka (hipotenzija) in cirkulatorni šok. Če je dovolj velik, embolija v pljučih preobremeni srce in vodi v smrt.

Embolija v možganih

Embolija v srcu

V redkih primerih embolija zamaši koronarne arterije in pri prizadetih povzroči srčni napad. V nekaterih hudih primerih embolija v srcu povzroči srčno popuščanje.

Embolija v notranjih organih

Embolija v notranjih organih sproži različne simptome, odvisno od prizadetega organa:

Ledvice

Če embolija prizadene ledvice, to pogosto povzroči ledvični infarkt. Prizadeti običajno občutijo hude bolečine v ledvenem delu in kri v urinu (hematurija). V skrajnih primerih lahko delovanje ledvic popolnoma odpove (odpoved ledvic).

Vranica

Črevo

V črevesni mezenterij – pas vezivnega tkiva, ki pritrjuje črevo na trebuh in v katerem potekajo krvne žile in živci do črevesja (znan kot mezenterij) – embolija pri prizadetih povzroči hude bolečine v trebuhu. Pogosto imajo tudi krvavo drisko in vročino. Tudi črevesno gibanje je pogosto zmanjšano ali popolnoma prenehalo. V skrajnih primerih prizadeti del črevesja umre.

Večje kot je območje, ki je zaradi embolije odrezano od dotoka krvi, hujši so običajno simptomi.

Kaj povzroča embolijo?

Vzroki za embolijo so različni. Embolus, ki zamaši žilo in tako sproži embolijo, je običajno sestavljen iz telesu lastnih snovi, kot so kapljice maščobe, amnijska tekočina, krvni strdki (trombi) ali zračni mehurčki. V nekaterih primerih je sestavljen tudi iz tujih snovi, kot so tujki (npr. deli votle igle) ali paraziti (npr. trakulje).

Embolije torej lahko razdelimo na

  • Tekoča embolija, npr. sestavljena iz kapljic maščobe ali amnijske tekočine.
  • Plinasta embolija, npr. sestavljena iz zračnih mehurčkov.

Glede na vzrok ločimo naslednje embolije:

Tromboembolija

Najpogostejša oblika embolije je trombembolija. Povzroča ga krvni strdek (tromb), ki se odcepi od žilne stene in vstopi v krvni obtok. Ta embolus nato potuje s krvnim obtokom skozi telo, dokler se na neki točki ne zatakne in zamaši žile. Posledica tega je trombembolija.

Zdravniki razlikujejo med vensko in arterijsko tromboembolijo.

Venska trombembolija (VTE)

Tveganje za vensko trombembolijo je povečano, če je nekdo priklenjen na posteljo (npr. osebe, ki potrebujejo nego), po operaciji (npr. če po njej veliko ležite) ali če ima prizadeti vnetje ven (tromboflebitis).

Arterijska trombembolija (ATE)

Pri arterijski trombemboliji embolus izvira iz arterije. Običajno izvira iz leve strani srca. Če se embolus odlepi, pogosto doseže možgane (možganska embolija) in sproži možgansko kap.

Bolezen srca je najpogostejši vzrok za arterijsko trombembolijo, ki predstavlja do 90 odstotkov primerov. Sem sodijo npr

  • Arterioskleroza ("otrdelost arterij"); krvne žile se zožijo zaradi usedlin krvnih sestavin (npr. holesterol, bele krvničke)
  • Poškodba ali brazgotinjenje notranje obloge žile (endotelija)
  • Motnje koagulacije (trombofilija)
  • Vnetje notranje ovojnice srca (endokarditis)
  • Razširitev srčne stene (anevrizma)

Najpogostejše embolije so trombembolije, ki nastanejo po trombozi globokih ven nog (pljučna embolija) in trombembolije v možganskih arterijah (možganska kap).

Tumorska embolija

Tumorsko embolijo povzročijo razširjene rakave celice (tumorske celice) ali razširjeno rakavo tkivo. Embolus (ali tako imenovani metastatski embolus) lahko povzroči nastanek metastaz na drugih delih telesa.

Tumorska embolija se pogosto pojavi pri ljudeh z napredovalim rakom. Razlog za to je, da rak poveča sposobnost strjevanja krvi. To pomeni, da se kri hitreje strjuje. Bolj ko je rak agresiven, večja je nevarnost tromboze in posledično embolije.

Maščobna embolija

Embolija kostnega mozga

V nekaterih primerih zlomov kosti tkivo kostnega mozga vstopi v žilni sistem in sproži embolijo. Ta vrsta embolije se zato pogosto pojavi pri zlomih dolgih kosti, v katerih se nahaja kostni mozeg. Sem sodijo na primer nadlahtnica (humerus), podlaktni kosti ulna (ulna) in polmer (radius) ter stegenska kost (femur).

Bakterijska embolija (septična embolija)

Pri bakterijski emboliji bakterije vstopijo v krvni obtok in sprožijo embolijo. To se zgodi na primer kot posledica zastrupitve krvi (sepsa) ali vnetja notranje ovojnice srca (endokarditis). Septična embolija lahko povzroči gnojno okužbo prizadetega tkiva.

Za razliko od septične embolije tako imenovana gola embolija ni bakterijsko okužena.

Plinska embolija

Tako imenovana dekompresijska nesreča (dekompresijska bolezen) lahko povzroči tudi smrtno nevarno plinsko embolijo. Če zunanji tlak prehitro pade, v krvnih žilah nastanejo plinski mehurčki. To se lahko zgodi na primer, če prehitro izstopite iz vode (potapljaška bolezen) ali če se prehitro dvignete.

Embolija amnijske tekočine

Če amnijska tekočina vstopi v materin krvni obtok preko maternice med porodom, lahko to povzroči embolijo plodovnice (znano tudi kot "sindrom porodniškega šoka"). To je redek, vendar smrtno nevaren porodni zaplet, ki pogosto povzroči poškodbe možganov pri materah in otrocih. Natančen vzrok za embolijo amnijske tekočine še ni jasen.

Parazitna embolija

Embolija tujega telesa

Pri emboliji tujka tujki vstopijo v krvni obtok. To se na primer zgodi, če se deli pripomočkov za preiskavo, kot so katetri (cevke, ki se vstavijo v organe) ali kanile (votle igle), med preiskavo odlomijo in pridejo v krvni obtok. Drugi tujki vključujejo šrapnele ali izstrelke.

Kateri so dejavniki tveganja za embolijo?

Obstaja več dejavnikov, ki povečajo tveganje za embolijo. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za trombembolijo je na primer bolezen srca – zlasti atrijska fibrilacija, pri kateri nastajajo krvni strdki v srčnih preddvorih. Drugi dejavniki tveganja so

  • kajenje
  • Dieta z veliko maščobami
  • Majhna telesna aktivnost
  • Žilne in srčne bolezni, npr. arterioskleroza, srčno popuščanje
  • Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
  • Visok krvni tlak (hipertenzija)
  • Patološka prekomerna teža (debelost)
  • rak
  • Operacije
  • Povečanje starosti
  • Premalo gibanja nog (zaradi priklenjenosti na posteljo, paralize, togih povojev ali dolgih potovanj, zlasti letal)
  • Nosečnost in poporod
  • Resne poškodbe
  • Prejšnje embolije
  • Bolezni ven, npr. flebitis, krčne žile (varice)
  • Ženski spol (pogosteje zbolijo ženske kot moški)

Za embolijo veljajo enaki dejavniki tveganja kot za trombozo.

Kaj je mogoče storiti, da preprečimo embolijo?

Cilj zdravljenja embolije je zagotoviti, da skozi zamašeno žilo spet teče dovolj krvi. Da bi to naredili, zdravniki dajejo antikoagulantna zdravila. V hujših primerih se krvni strdek raztopi z zdravili (medicinska tromboliza) ali kirurško odstrani (embolektomija).

Zdravila

V hujših primerih se krvni strdek raztopi z zdravili. Da bi to naredili, zdravniki dajejo tako imenovane fibrinolitike (medicinska tromboliza).

Za preprečitev nove trombembolije bolnik nato več mesecev dobiva antikoagulantna zdravila v obliki tablet (npr. tako imenovane DOAC ali antagoniste vitamina K, kot je fenprokumon). To se imenuje peroralna antikoagulacija, kar v grobem prevajamo kot "zaviranje strjevanja krvi z zdravili". Antikoagulantna zdravila so učinkovita, vendar predstavljajo določeno tveganje za krvavitev. Nekateri bolniki zato prejemajo acetilsalicilno kislino (npr. ASK 100 mg) kot dolgotrajno terapijo za preprečevanje krvnih strdkov in hkrati zmanjšanje tveganja za krvavitev.

Odstranitev embolusa s pomočjo katetra

Operacija (embolektomija)

Zadnja možnost za odstranitev krvnega strdka je kirurška embolektomija. Zdravniki embolijo odstranijo z odprto operacijo. V primeru pljučne embolije bolnika damo v splošno anestezijo in priključimo na aparat srce-pljuča.

Kako preprečiti embolijo?

Če želite preprečiti embolijo, je pomembno, da ohranite tveganje čim manjše z naslednjimi ukrepi:

Spremembe življenjskega sloga

  • Če ste kadilec, prenehajte kaditi.
  • Izogibajte se prekomerni telesni teži in uživajte uravnoteženo prehrano.
  • Pijte dovolj tekočine (vsaj liter in pol do dva na dan)
  • Poskrbite za redno vadbo na dolgih letih ali potovanjih z avtomobilom.
  • Redno hodite na preglede pri osebnem zdravniku, da boste v zgodnji fazi odkrili in zdravili bolezni, kot sta visok krvni tlak ali sladkorna bolezen.

Preprečevanje tromboze

Ker vsaka poškodba aktivira strjevanje krvi, operacije povečajo tudi tveganje za trombozo ali embolijo. Pri nosečnicah se s porodom poveča tudi tveganje za trombozo ali embolijo. Zato zdravniki po operaciji ali porodu pogosto predpišejo injekcije heparina, ki si jih prizadeti običajno vbrizgajo pod kožo enkrat na dan. Heparin zavira strjevanje krvi in ​​tako preprečuje trombozo in embolijo.

Za preprečevanje embolije zdravnik pogosto predpiše tudi kompresijske nogavice (»trombotične nogavice«). Bolniki si te nogavice praviloma oblečejo zjutraj po vstajanju in jih zvečer pred spanjem ponovno slečejo. Lahko jih nosite tudi neprekinjeno. Kompresijske nogavice podpirajo boljši pretok krvi v nogi in tako preprečujejo trombozo.

Trajanje te profilakse tromboze je odvisno od individualnega tveganja.

Kako zdravnik diagnosticira embolijo?

Prvi kontakt, če obstaja sum na embolijo, je družinski zdravnik. Če sumijo, da so simptomi posledica embolije, bolnika običajno napotijo ​​v bolnišnico. Tam bo specialist interne medicine (internist) s specializacijo iz žilnih bolezni (angiolog ali flebolog) bolnika nadalje obravnaval.

Embolija je pogosto smrtno nevarna. Zato je pomembno, da zdravnik takoj razjasni simptome, ki kažejo na embolijo, in ustrezno ukrepa.

Posvet z zdravnikom in fizični pregled

Krvni test

Diagnoza embolije vključuje tudi krvni test. Določene krvne vrednosti potrjujejo sum na embolijo. Sem spadajo tako imenovani D-dimeri. D-dimeri so beljakovine, ki nastanejo, ko krvni strdek razpade. Če so povišani, je to znak, da nekje v telesu razgrajuje krvni strdek, torej tromboza ali embolija.

Ultrazvok, CT, MRI

Če preiskava potrdi sum na embolijo, bo zdravnik opravil slikovno preiskavo, npr. z ultrazvokom (sonografija), računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI).

Angiografija

Zdravnik uporablja računalniško tomografijo ali magnetno resonanco za izdelavo slik krvnih žil in žilnega sistema (CT angiografija ali MRI angiografija). V ta namen zdravnik v žilo vbrizga kontrastno sredstvo (vodo bistra in brezbarvna tekočina, ki vsebuje jod, ki je vidna na rentgenski sliki) in nato opravi računalniško tomografijo ali magnetno resonanco. Notranjost žile je nato vidna na CT ali MRI sliki. Na ta način lahko zdravnik ugotovi, ali embolus blokira žilo ali pa je arterijska stena spremenjena (npr. zožena) zaradi drugih vzrokov, kot je arterioskleroza (otrdelost arterij).

Scintigrafija

Nato zdravnik pregleda pljučni pretok krvi. Da bi to naredil, v eno od bolnikovih ven vbrizga šibko radioaktivne delce beljakovin. Te s krvnim obtokom vstopijo v pljuča, kjer ostanejo ujete v nekaterih najfinejših krvnih žilah. S pomočjo posebne kamere (gama kamera, SPECT) jih zdravnik naredi vidne in izdela slike. Nato lahko vidi, kje je pretok krvi zmanjšan zaradi krvnega strdka.