Prehrana med rakom

Zdrava prehrana za raka

Pomembno vlogo igra tudi prehrana, zlasti pri raku. Raznolika in uravnotežena prehrana lahko izboljša kakovost življenja in zmanjša stranske učinke, kot so motnje pri celjenju ran ali okužbe. Poleg tega vpliva na možnosti ozdravitve (prognozo) raka.

Če se bolniki z rakom neustrezno prehranjujejo, se telo hitreje in močneje okvari. Stranski učinki, povezani s terapijo, se lahko povečajo, učinek zdravljenja raka pa je lahko slabši.

Zato se dobra prehrana pri raku splača v vsaki fazi! Cilj je zagotoviti telesu dovolj energije in hranilnih snovi za boljše počutje, omogočiti boljše delovanje imunskega sistema in uspešnejše zdravljenje raka.

Zdrava prehrana podpira telo v boju proti raku, ne more pa sama premagati tumorja. Medicinska terapija raka je nepogrešljiva!

Prehrana za raka brez simptomov

Bolnikom z rakom brez izrazitih simptomov ali težav s težo strokovnjaki priporočajo uporabo desetih pravil Nemškega združenja za prehrano kot vodilo.

  1. Prehranjujte se raznoliko, izbirajte predvsem živila rastlinskega izvora.
  2. Ko gre za žitne izdelke, kot so kruh, testenine, riž in moka, bi morali jesti polnozrnate sorte. Tako kot sadje in zelenjava tudi polnozrnati izdelki telesu zagotovijo veliko vlaknin, mineralov in vitaminov.
  3. Vsak dan jejte mleko ali mlečne izdelke. Posebej priporočljivi so fermentirani izdelki, kot so jogurt, kefir ali pinjenec (cca. 150 g na dan). Ribe naj bodo na jedilniku enkrat ali dvakrat na teden. Odrasli naj zaužijejo največ 300 g (za nizke kalorične potrebe) do 600 g (za visoke kalorične potrebe) mesa in klobas na teden.
  4. Dajte prednost rastlinskim oljem, kot je olje oljne ogrščice in mastnim namazom iz njih. So bolj zdrave od živalskih maščob. Pazite tudi na skrite maščobe, kot so tiste, ki jih najdemo v predelani hrani, kot so klobase, pecivo, slaščice, hitra hrana in pripravljena hrana.
  5. Izogibajte se preveč sladkorja – ne samo v obliki sladkarij, sladic in sladkih pijač (sadni sok, kola itd.). Veliko predelanih živil vsebuje tudi veliko sladkorja, kot so sadni jogurt, pripravljena živila, solatni prelivi in ​​kečap. Zmanjšajte tudi sol, raje uporabite zelišča in začimbe. Pazite tudi na pogosto nepričakovano visoko vsebnost soli v predelanih izdelkih, kot so klobase, sir, kruh in pripravljene jedi.
  6. Hrano pripravljajte nežno. Kuhamo jih čim dlje in čim krajše z malo vode in maščobe. Pazimo, da se hrana ne zažge, saj zažgani deli vsebujejo škodljive snovi. Prav tako ne smete jesti plesnive ali pokvarjene hrane.
  7. Uživajte v hrani in uživajte v njej, tako da v obrokih uživate počasi in zavestno. Pomaga tudi okusno aranžirati hrano.
  8. Redno gibanje, gibanje v vsakdanjem življenju in zadosten spanec dopolnjujejo pozitivne učinke polnovredne in zdrave prehrane.

Individualne prilagoditve

Včasih zdrava prehrana po zgornjih 10 pravilih ni tako enostavna za ljudi z rakom – na primer zaradi nekaterih terapij raka.

Poleg tega se lahko prehranski cilji, ki jih zdravniki in prehranski terapevti postavijo bolnikom, razlikujejo od splošnih priporočil: nekateri bolniki morajo na primer posebej paziti na vzdrževanje telesne teže, drugi pa morajo shujšati. Razlog: pri raku lahko izguba teže negativno vpliva na uspeh terapije, prav tako debelost.

Zaradi takšnih dejavnikov je lahko torej potrebna individualna prilagoditev prehrane pri raku – tudi če bolnik nima posebnih težav zaradi bolezni ali zdravljenja raka.

Prehranska dopolnila le v primeru dokazanega pomanjkanja

Telo potrebuje vsa hranila, kot so vitamini in minerali, v pravi meri. Pomanjkanje oslabi telo, previsoka koncentracija mu škodi.

Do pomanjkanja vitaminov in mineralov lahko pride na primer, če prizadeti jedo premalo in preveč enostransko ali če jih telo porabi več, kot jih dobi. V določenih okoliščinah je absorpcija teh hranil motena ali pa bruhanje in driska povzročita povečano izgubo.

Morda bo treba manjkajoče vitamine ali minerale dovajati ločeno. Zdravniki s krvnimi preiskavami ugotovijo, ali je dejansko prisotno pomanjkanje hranil. Na podlagi tega bolnikom priporočajo ustrezno prehransko dopolnilo v pravilnem odmerku.

Vendar pa mnogi bolniki z rakom ne potrebujejo prehranskih dopolnil. Uravnotežena, polnovredna prehrana običajno oskrbi telo z vsemi potrebnimi vitamini in minerali. V primeru vitamina D pogosto zadošča, da v poletnih mesecih preživimo dovolj časa na prostem: telo lahko s pomočjo sončne svetlobe samo proizvede vitamin v koži in ustvari zaloge za zimske mesece.

Prehranska dopolnila jemljite le po posvetu z zdravnikom.

Kaj pa vitamin C?

Med zdravljenjem raka bolnikom pogosto primanjkuje vitamina C, ki ga telo med drugim potrebuje za močan imunski sistem. Pomanjkanju se lahko zoperstavimo z obilnim uživanjem sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko tega vitamina. Posebej primerne so na primer jagode rakitovca (sok), sladka paprika in črni ribez.

Priporočljivi so tudi citrusi (na primer pomaranče), krompir, zelje, špinača in paradižnik. Vsebujejo nekoliko manj vitamina C, vendar se običajno zaužijejo v tako velikih količinah, da se doseže ustrezen vnos vitamina.

Vendar pa bo v nekaterih primerih – na primer z rakom povezana shujšanost (tumorska kaheksija), motnje pri celjenju ran ali kronična utrujenost – morda treba dajati vitamin C v obliki injekcije ali infuzije.

Vendar pa ni priporočljivo jemati (velikih odmerkov) vitamina C brez stanja pomanjkanja. Zaradi svojih antioksidativnih lastnosti lahko oslabi učinek kemoterapije ali radioterapije. Čeprav obstajajo tudi znaki, da bi lahko nekatera zdravila proti raku delovala bolje v kombinaciji z vitaminom C, ni jasnih dokazov.

Kaj jesti, ko zbolimo za rakom?

Pomanjkanje apetita, slabost, driska, hujšanje – pri raku lahko bolnikom otežijo vsakdanje življenje najrazličnejše težave, povezane z boleznijo ali zdravljenjem. Poleg drugih ukrepov – kot so zdravila, ki jih predpiše zdravnik (npr. proti slabosti) – je lahko koristna tudi prilagoditev prehrane.

Kaj storiti v primeru izgube apetita?

Izguba apetita (anoreksija ali pomanjkanje apetita) pesti številne bolnike z rakom, zlasti v naprednejših stadijih. Lahko je posledica samega raka, zdravljenja tumorja in/ali stresa in psihične obremenitve. Za preprečevanje podhranjenosti pa je pomembno, da kljub pomanjkanju apetita jemo redno.

O izgubi apetita se posvetujte s svojim zdravnikom ali dietetikom! Po potrebi vam bodo priporočili posebne visokokalorične napitke ali druga prehranska dopolnila.

Tu so pomembni nasveti za prehrano v primeru pomanjkanja apetita:

  • Čez dan jejte več majhnih obrokov, namesto da poskušate pojesti veliko porcijo v enem samem obroku. Izogibajte se dolgim ​​premorom med obroki. Pri roki imejte majhne prigrizke za vmesne obroke, kot so slani piškoti, oreščki, suho sadje, čokolada ali ploščice muesli.
  • Privoščite si svojo najljubšo hrano pogosteje (vendar ne takrat, ko vam je slabo, sicer lahko razvijete odpor do njih).
  • Da boste imeli vedno pripravljen uravnotežen obrok brez pretiranega truda, lahko skuhate (ali daste skuhati) tudi vnaprej ali kupite zamrznjeno hrano. Druga možnost je, da vam hrano priskrbi dober dobavitelj hrane.
  • Pijte dovolj med obroki po majhnih požirkih čez dan. Med obrokom se izogibajte pijačam ali jih vsaj malo popijte, saj tekočina napolni želodec in s tem sproži (prezgodnji) občutek sitosti.
  • Bodite pozorni na okusno aranžirane obroke in lepo pogrnjeno mizo (npr. s cvetjem). To ni samo nekaj za oko, ampak lahko poveča tudi užitek ob jedi.
  • Jejte v (prijetni) družbi. Pogovor lahko odvrne pozornost od nenaklonjenosti jesti. Če obrok jeste sami, je najbolje, da poskrbite za motnje (npr. glasba, televizija, knjiga).
  • Izogibajte se močnim vonjavam po kuhanju in hrani v vašem bivalnem prostoru (kuhinjska vrata naj bodo zaprta, odprto okno). Mnogim bolnikom so takšni vonji neprijetni ali celo slabi. Če to velja tudi za vas, tudi raje uživajte mlačno ali hladno hrano kot tople jedi.
  • Na apetit delujejo tudi nekateri zdravilni zeliščni čaji, na primer pripravki iz ingverja, lapnika, korenine encijana, pelina, grenke detelje in/ali rmana. Učinek temelji na vsebovanih grenkih snoveh. Koristno bo morda tudi, če v lekarni vzamete kapljice za spodbujanje apetita. Vprašajte svojega zdravnika o tem!
  • Grenčine, ki spodbujajo apetit, vsebujejo tudi pijače, ki so (po posvetu z zdravnikom!) primerne kot aperitiv pred jedjo, na primer grenka limona, tonik, grenivkin sok, brezalkoholno pivo, Campari ali Martini (z alkoholom). , pazite na možne interakcije z zdravili!).
  • Morda je priporočljivo, da prehrano dopolnite z energijsko in beljakovinsko bogatimi pijačami. Posebne rešitve, ki jih ponujamo v različnih okusih, pijemo po požirkih med obroki ali tudi zvečer. O tem se posvetujte s svojim zdravnikom!
  • Redno in dovolj telovadite – to lahko spodbudi apetit. Iz tega razloga je lahko koristen tudi kratek sprehod pred jedjo.

V prehranjevalni dnevnik si zapišite, katera živila dobro ali slabo prenašate in katera so vam v tem trenutku še posebej okusna.

Več o tej temi si lahko preberete v članku Pomanjkanje apetita.

Kaj jesti, če imate težave z žvečenjem in požiranjem?

  • Ko jeste in pijete, sedite vzravnano, da boste lažje požirali. Tudi če pri požiranju nagnete glavo rahlo naprej in brado navzdol, se ne boste tako zlahka zadušili.
  • Jejte in pijte počasi. Ne dajte se motiti in se osredotočite na žvečenje in požiranje. V usta dajte le majhno količino hrane ali pijače naenkrat.
  • Izogibajte se trdi, suhi, krhki in krhki hrani (npr. preste palčke, krekerji, prepečenec, toast, suhi kosmiči, surova zelenjava). Neugodna so tudi živila, ki se držijo neba.
  • Primernejša je mehka, gosta ali pasirana hrana, npr. kuhano meso, kuhane ribe (brez kosti), testenine, pasirano sadje in zelenjava, jajca z omako, kremne juhe in po potrebi že pripravljena otroška hrana (hrana v kozarcih).
  • Z maslom, smetano, smetanami, majonezo ali oljem obogatite živila in jih olajšajte požiranje.
  • V primerih disfagije je koristno zgostiti pijačo in tekočo hrano (npr. juhe) z gostilom nevtralnega okusa.
  • Primerne pijače so voda iz pipe, negazirana mineralna voda in čaj. Po drugi strani pa se morate izogibati gaziranim pijačam.
  • Pazite, da vaše pijače ne bodo ne prehladne ne prevroče. Pitje lahko olajša tudi slamica.

Mnogi bolniki z rakom trpijo za suhimi usti (kserostomija) – bodisi zaradi raka (npr. rak žlez slinavk) bodisi zaradi zdravljenja raka (radioterapija ali operacija v predelu ust in grla, kemoterapija itd.).

Potem je priporočljivo pogosto piti majhne količine. S tem ohranjamo ustno sluznico vlažno. Veliko obolelih preprosto zateče k vodi. Tudi drugi radi pijejo čaj. Za spodbujanje izločanja sline lahko uporabite čaj iz poprove mete ali limone. Kamilični čaj pa ni primeren – izsušuje sluznico.

Kisle pijače, kot je limonada, prav tako stimulativno vplivajo na izločanje sline – prav tako kisla hrana in kisli bonboni.

Pozor: Pijače in živila z visoko vsebnostjo kisline dražijo sluznico, zato jih ne priporočamo pri vnetih sluznicah v ustih in žrelu. Poleg tega kislina napade zobno sklenino – zato prepogosta in preveč kisla hrana ni dobra ideja.

Če imate suha usta, je koristno tudi, da raje uživate hladne ali hladne pijače – sluznico ohranjajo dlje vlažno. Navsezadnje pa je odvisno tudi od počutja: Če nikakor ne marate mraza, potem izberite tople ali mlačne napitke.

Več nasvetov za suha usta: