Kratek pregled
- Vzroki in dejavniki tveganja: pogosto starostna obraba; prekomerna obremenitev zaradi športa, težko fizično delo ali debelost povečajo tveganje. Bolezen diska, skolioza, osteoporoza, drugi možni vzroki.
- Simptomi: bolečine v hrbtu, ki jih ni mogoče natančno lokalizirati, pogosto hujše čez dan in ob naporu. Jutranja okorelost hrbtenice. Možno je obsevanje nog ali vratu.
- Zdravljenje: zdravila proti bolečinam, fizioterapija, vadba hrbta. V določenih okoliščinah skleroterapija živcev ali operacija.
- Prognoza: Z dolgotrajnim zdravljenjem lahko simptome, zlasti bolečino, pogosto ublažimo. Le redko bolečina ostane kronična.
- Preventiva: Težave s hrbtenico lahko vsaj do neke mere preprečimo z uravnoteženo redno vadbo. Določene nežne delovne tehnike lahko preprečijo poklicne bolezni.
Kaj je fasetni sindrom?
Razlog za obrabo je na primer obraba zaradi starosti, težke telesne dejavnosti ali dolgotrajne prekomerne telesne teže. V nekaterih primerih kompleks simptomov prizadene tudi medvretenčne ploščice.
Že leta 1911 so zdravniki odkrili fasetne sklepe kot možen vzrok za bolečine v hrbtu. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da je fasetni sklep vpleten v vsaj 80 odstotkov bolečin v hrbtenici – in je zato pogosto razlog za obisk zdravnika zaradi bolečin v hrbtu.
Glede na lokacijo poškodbe ločimo lumbalni, cervikalni in torakalni fasetni sindrom. Najpogostejši je lumbalni, pri katerem je prizadet ledveni del hrbtenice. Pri cervikalnem je prizadeta vratna hrbtenica, pri torakalnem fasetnem sindromu pa je prizadeta torakalna hrbtenica.
Anatomija: Kaj so fasetni sklepi?
Hrbtenica je sestavljena iz 33 vretenc. Vsako vretence je sestavljeno iz telesa vretenca, ki ga zadaj povezuje lok vretenca. Lok vretenca oklepa hrbtenjačo. Medvretenčne ploščice ležijo med telesi vretenc kot majhne blazine. Zagotavljajo razdaljo med vretenci, absorbirajo udarce in predvsem omogočajo medsebojno premikanje vretenc.
Vzroki in dejavniki tveganja
Vzrok fasetnega sindroma je obrabna poškodba vretenčnih sklepov. Starostna obraba sklepov je najpogostejši vzrok. Vendar pa je ta osteoartritis hrbteničnih sklepov naklonjen tudi prekomernemu stresu, na primer s športom, težkim fizičnim delom ali dolgotrajno prekomerno telesno težo kot dejavniki tveganja. Možna je tudi škoda, ki jo povzročijo nesreče ali operacije hrbta v preteklosti.
Drug možen vzrok so ciste ali tako imenovani gangliji v bližini fasetnega sklepa. Ganglij je rast vezivnega tkiva. Običajno se razvije na območjih, ki so zelo obremenjena, to je predvsem v ledvenih vretencih (sindrom lumbalne fasete). Ženske so prizadete nekoliko pogosteje. To je še posebej boleča oblika bolezni.
Drugi možni vzroki fasetnega sindroma so blokade vretenc, nestabilnost sklepa ali refleksna mišična napetost, ki je pogosto posledica preobremenitve ali nestabilnosti hrbtenice.
Manj pogosto so vzrok fasetnega sindroma tudi tumorji ali malformacije hrbtenice, ki obstajajo od rojstva.
Ali je fasetni sindrom priznan kot huda invalidnost?
Ob ustreznem zdravljenju običajno ni treba priznati stopnje invalidnosti (GdB) – torej hude invalidnosti. To je potrebno le v posameznih primerih in zelo redko, če fasetni sindrom ostane kroničen s trdovratno bolečino.
V nekaterih primerih je bila priznana stopnja invalidnosti do 20 odstotkov. Vendar to ni okvirna vrednost, ampak je odvisna od posameznega primera.
Kako se manifestira fasetni sindrom?
Poleg tega so v okviru fasetnega sindroma možne težave s kolki in celo krči v nogah. Bolečina nato po možnosti izžareva v noge in se okrepi, ko je hrbtenica preobremenjena. Bolečina pa se poveča tudi ob obremenitvi hrbtenice. Na splošno simptomi fasetnega sindroma pogosto povzročijo resne omejitve v vsakdanjem življenju, če jih ne zdravimo.
Pregledi in diagnoza
- Kje je bolečina najmočnejša?
- Ali bolečina traja trajno (stalna bolečina)?
- Ali ste imeli prejšnje epizode bolečine?
- Kakšna zdravljenja so bila preizkušena?
- Koliko bolečina vpliva na vaše vsakdanje življenje?
- Ali obstajajo kakšni posebni sprožilci?
- Ali imate še kakšne druge spremljajoče pritožbe?
- Ali trenutno doživljate psihično stisko?
Poleg tega se pogosto uporabljajo standardizirani vprašalniki o bolečini.
Hkrati pa običajno ni nobenih nepravilnosti živčnega sistema (nevrološke nepravilnosti), kot so refleksni izpadi, senzorične motnje ali paraliza. Prisotnost takih simptomov bi bila opozorilni znak drugih bolezni hrbtenice, kot je hernija diska ali huda spondilolisteza, pri kateri se posamezna vretenca premaknejo naprej ali nazaj.
Druga metoda odkrivanja fasetnega sindroma je poskusna injekcija lokalnih anestetikov v predel sklepa (diagnostična fasetna blokada). To omrtviči določene živce (ramus dorsalis hrbteničnih živcev). To je kraj, kjer se običajno prenašajo signali bolečine. Injiciranje je treba opraviti pod nadzorom postopka slikanja, kot je CT ali MRI.
zdravljenje
Sprva se fasetni sindrom običajno poskuša zdraviti s konzervativnimi (nekirurškimi) metodami. Strokovnjaki verjamejo, da je mogoče bolečino ublažiti ne le s počitkom, temveč tudi z nekaterimi oblikami vadbe, kot je fizioterapija.
Vaje so namenjene krepitvi mišic na eni strani, na drugi strani pa tudi njihovemu raztezanju in izboljšanju njihove koordinacije. Pacienti se naučijo obvladovati bolečino in se z njo boriti.
Druga možnost zdravljenja je injiciranje lokalnega anestetika s kortizonom ali brez njega blizu fasetnega sklepa ali neposredno v sklep. Ta fasetna infiltracija mora biti postavljena zelo natančno. Zato izvajalec nadzira položaj injekcijske igle s slikanjem.
Če simptomi fasetnega sindroma vztrajajo kljub konzervativnim metodam zdravljenja, je možen tudi kirurški poseg, pri katerem na primer utrdimo del hrbtenice ali med telesa vretenc vgradimo distančnike.
Potek bolezni in prognoza
Napoved fasetnega sindroma in možnost odprave bolečine sta odvisna predvsem od sprememb hrbtenice, ki so v ozadju sindroma. Pogosto je mogoče trajno lajšanje bolečine doseči z dosledno terapijo. To in dobra kakovost življenja sta glavni cilj terapije fasetnega sindroma.
Od posameznih simptomov in ustreznega zdravljenja je odvisno, kako dolgo je oseba s fasetnim sindromom nezmožna za delo oziroma ali je kljub bolečini zmožna za delo. O tem ni mogoče dajati splošnih izjav.
Preprečevanje
Starostno obrabo lahko preprečimo le do določene mere. Koristno je izogibanje prekomerni teži in enostranskemu stresu.
Pri prenašanju težkih bremen in težkem fizičnem delu obstaja veliko tehnik in pripomočkov, ki razbremenjujejo in blažijo sklepe – kar na primer preprečuje poklicno bolezen in izgubo delovnega časa.
