Kaj je podolgovata medula?
Medulla oblongata (myelencephalon, afterbrain) je najnižje in najbolj zadnje področje možganov. Po prehodu iz hrbtenjače se čebulasto zgosti in konča na mostu. Myelencephalon vsebuje jedra kranialnih živcev in je zato izvor kranialnih živcev VII do XII, ki izhajajo iz sprednje površine podolgovate medule.
Poleg razpoke, ki teče po sredini, na sprednji površini podolgovate medule leži piramida, ki se zoži navzdol in se delno vleče v stransko vrvico, delno prečka srednjo črto, drugi del pa se vleče v sprednjo vrvico. Poleg piramide se na sprednjem delu podolgovate medule nahaja oliva, ki v svoji notranjosti vsebuje olivno jedro, sivo snov.
Na zadnji strani mielencefalona se nadaljuje zadnja vrvica, ki se je v vratni meduli razcepila na dvoje. Obe niti postajata postopoma širši in tvorita dve zgostitvi v podolgovati meduli, ki vsebujeta jedra zadnje verige. To so preklopne postaje do nevrona posteriornih popkovničnih poti.
Kakšna je funkcija medule oblongate?
Podolgovata medula vsebuje pomembne regulacijske centre za dihanje in krvni obtok ter refleksne centre za refleks požiranja in sesanja, refleks kašlja, kihanja in bruhanja ter center za bruhanje.
Dihanje
Dihalne gibe nadzirajo skupine nevronov v podolgovati meduli. Ritmična dihalna aktivnost poteka skozi kompleksno vezje dihalnih nevronov v podolgovati meduli, ki se med seboj spodbujajo in zavirajo. Bazalni ritem dihanja zagotavlja dihalni center, ki ga lahko višji možganski centri in periferija telesa prilagodijo svojim potrebam.
Na primer, med telesno aktivnostjo je treba močneje dihati, da bi lahko zadovoljili povečano potrebo po kisiku. Tako se informacije dovajajo v dihalni center v podolgovati meduli preko mehanoreceptorjev v sklepih in mišicah, da se poveča dihalni pogon.
Simpatični in parasimpatični živčni sistem
Periferni živci imajo osnovno aktivnost, simpatični tonus. To določajo poti, ki izvirajo iz podolgovate medule in segajo v hrbtenjačo preko posteriornih vrvic. Če se stimulira ta nadzorni center simpatičnega živčevja v podolgovati meduli, se ustrezno aktivirajo simpatični živci in pripadajoči organi. Posledica tega je na primer zvišanje krvnega tlaka.
Nasprotno pa zaviranje tega nadzornega centra povzroči zmanjšanje aktivnosti simpatičnih živcev, kar na primer povzroči padec krvnega tlaka.
Prebavo v tankem črevesu med drugim uravnavajo mišični tonus črevesne stene in živčna vlakna v črevesni steni. Vlakna parasimpatičnega živčnega sistema pritegnejo ekscitatorne in inhibitorne ganglije. Katera funkcija - ekscitatorna ali inhibitorna - prevladuje, je določeno v živčnih jedrih podolgovate medule (in v spodnjem delu hrbtenjače).
Circuit
Žvečenje in požiranje
Medulla oblongata vsebuje centre, ki nadzorujejo žvečenje in požiranje ter s tem vnos hrane. Nad njimi sta dva centra, center za prehranjevanje in center za sitost v jedrih hipotalamusa. Žvečenje in začetek požiranja nadzirajo kranialni živci, ki izhajajo iz podolgovate medule (trigeminalni živec, hipoglosni živec in vagusni živec).
Kislinsko-bazično ravnovesje
Podolgovata medula vsebuje kemosenzitivne receptorje, ki uravnavajo kislinsko-bazično ravnovesje telesa.
Ostalo
Descendentne poti, ki povezujejo velike možgane s hrbtenjačo, potekajo skozi mielencefalon in ascendentne poti se tukaj zamenjajo.
Živčna vlakna za epikritično občutljivost – fini občutki za temperaturo in dotik, občutek za gibanje in položaj, občutek za silo in prepoznavanje oblik – se končajo v jedrih zadnje vrvice nucleus gracilis in nucleus cuneatus.
Olive jedra podolgovate medule usklajujejo fino motoriko.
Kje se nahaja medula oblongata?
Kakšne težave lahko povzroča podolgovata medula?
Meduloblastom je maligni tumor malih možganov, ki hitro raste in je nediferenciran. Zaradi povečanja velikosti izpodriva podolgovato medulo. Meduloblastom se razvije prednostno v otroštvu in adolescenci, zlasti v sedmem do dvanajstem letu življenja. Vodilni simptomi so bruhanje in motnje koordinacije gibanja (ataksija) s težnjo po padanju nazaj.
Infarkt podolgovate medule je lahko posledica okluzije pomembne krvne žile (Arteria cerebelli inferior posterior) na prehodu mostu v medulo oblongato. Možni simptomi vključujejo glavobol, hitro bitje srca, težko dihanje, rotacijsko vrtoglavico in nagnjenost k padcem, tresenje oči, motnje hoje, motnje požiranja in govora ter senzorične motnje zaradi trigeminalne paralize.
Motnje krvnega obtoka v podolgovati meduli, kakršna se pojavi pri cerebralni ishemiji, povzročijo aktivacijo simpatičnega živčnega sistema. Enako se zgodi, ko nenadna krvavitev zahteva prostor v možganih in premakne možgansko tkivo: simpatična aktivnost se poveča in krvni tlak se dvigne (Cushingov refleks).
