Kratek pregled
- Terapija: Kognitivno vedenjska terapija z vajami soočanja, včasih podprta z zdravili.
- Simptomi: Ponavljajoča se dejanja nadzora, kot je preverjanje predmetov (npr. štedilnik, vrata) v kombinaciji s tesnobo in notranjo napetostjo; bolniki vedo, da je njihovo vedenje iracionalno
- Vzroki: prepletanje bioloških (genetskih) dejavnikov in vplivov okolja (kot je travmatično otroštvo, neugodna vzgoja)
- Diagnoza: Zbiranje anamneze s pomočjo posebnih vprašalnikov
- Prognoza: Dobra prognoza, če jo zgodaj začne zdraviti usposobljen terapevt
Kaj je nadzorna prisila?
Kompulzivna kontrola je zelo pogosta oblika obsesivno-kompulzivne motnje. Oboleli pogosto preživijo več ur na dan, ko preverjajo štedilnik, pipe in vrata. Na dolgi rok jim zamudni rituali onemogočajo sodelovanje v življenju in opravljanje vsakodnevnih nalog. Izrazita potreba po preverjanju torej povzroča precejšnje trpljenje.
Ta oblika obsesivno-kompulzivne motnje se nanaša na nadzor nad predmeti. Obsesivno-kompulzivno vedenje, ki se nanaša na nadzor nad drugimi ljudmi, bolj kaže na osebnostno motnjo. Pri disocialni osebnostni motnji na primer bolniki nimajo veliko empatije do drugih in včasih manipulirajo s tistimi okoli sebe.
Ne zapustiti več hiše, ne kuhati na štedilniku ali ne prižigati sveč so strategije izogibanja, ki ohranjajo ali celo krepijo prisilo nadzora. V terapiji se torej odkrivajo in delajo prav takšne strategije. Psihoterapija v kombinaciji z zdravili, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), pomaga pri tem procesu.
Od psihoterapevtskih metod se je posebej učinkovita izkazala kognitivno vedenjska terapija z vajami soočanja. Tu se prizadeti naučijo soočiti s svojimi strahovi. V primeru kontrolne prisile to na primer pomeni, da zapustite hišo, ne da bi večkrat preverili vrata.
Med terapijo se oboleli s pomočjo terapevta naučijo omejiti sebe na normalno raven nadzora, torej zaupati vase. To je zato, ker ljudje s prisilo obvladovanja vedno dvomijo vase. Čeprav so pravkar zaklenili vrata, naslednji trenutek niso prepričani, ali so varno zaklenjena. V terapiji prizadeti vadijo, da se ne predajo želji po nadzoru. Sčasoma postanejo vse bolj varni in tesnoba popusti.
Kako se kaže prisila po nadzoru?
Prizadeti ljudje se bojijo, da se bo po njihovi krivdi zgodila strašna katastrofa. Da bi preprečili to katastrofo, vedno znova preverjajo na primer kuhalno ploščo. Pogosto si na glas rečejo: "Peč je ugasnjena." Vendar nikoli niso povsem prepričani. Takoj, ko se odmaknejo od štedilnika, se spet pojavijo strahovite misli in ponovno morajo preveriti štedilnik.
Podobne izkušnje imajo s pipami, svetilkami in vrati. Odhod od hiše tako postane muka. Ko se po dolgem vrtenju s prsti odpravijo skozi vrata in izvlečejo ključ, še večkrat pritisnejo na kljuko, da se prepričajo, ali so vrata res zaklenjena. Nekateri se morajo večkrat obrniti nazaj in vse znova preveriti, spet drugi sploh nočejo zapustiti stanovanja, ker so strahovi premočni.
Pogost strah obolelih s prisilno kontrolo je tudi povoziti nekoga, ne da bi se tega zavedali. Zato se vedno znova vozijo po isti poti, da bi se prepričali, da niso nikogar poškodovali.
Ljudje s prisilo obvladovanja vedo, da je njihovo vedenje iracionalno, vendar ga ne morejo spremeniti. Kontrolna dejanja se pogosto ponavljajo do popolne izčrpanosti.
Kaj so vzroki in dejavniki tveganja?
Vendar samo to ni dovolj, da bi dejansko razvili prisilo po nadzoru. Vključeni morajo biti tudi drugi dejavniki, kot so travmatične izkušnje iz otroštva ali neugoden stil starševstva. Splošna tesnoba ima pomembno vlogo: anksiozni ljudje grozeče misli jemljejo zelo resno. Za vsako ceno želijo preprečiti, da bi misli postale resničnost.
Podrobnosti o vzrokih, diagnozi in zdravljenju obsesivno-kompulzivnih motenj, kot je nadzorovana kompulzivna motnja, najdete v članku Obsesivno-kompulzivna motnja. Tam si lahko preberete tudi več o samopomoči pri obsesivno-kompulzivni motnji. V skupinah za samopomoč na primer člani skupine izmenjujejo izkušnje in nasvete za izvajanje načrtovanih sprememb vedenja.
Kateri testi in diagnoze so na voljo?
Kompulzija nadzora je posebna oblika obsesivno-kompulzivne motnje. Terapevt s posebnimi vprašalniki ugotavlja, ali je temu tako. Diagnoza je prvi pomemben korak na poti do obvladovanja bolezni in ponovnega spopadanja z vsakdanjim življenjem.
