Tremor: definicija, simptomi, vzroki

Kratek pregled

Vzroki: Na primer razburjenje, mraz, pa tudi različne bolezni (kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, možganska kap, poškodbe živcev, hipertiroidizem, Wilsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, odpoved jeter), alkohol in zdravila
Simptomi: Tremor se kaže z rednimi, ritmičnimi mišičnimi kontrakcijami. Potek se razlikuje glede na vrsto tremorja
Kdaj k zdravniku: če mišični tresenje traja dlje časa in zanj ni očitne razlage
Zdravljenje: odvisno od sprožilca tremorja, npr. z zdravili, delovno terapijo, možganskimi srčnimi spodbujevalniki, sprostitvenimi vajami
Diagnostika: razgovor s pacientom, fizični in nevrološki pregled, krvni test, elektromiografija (EMG), računalniška tomografija (CT), slikanje z magnetno resonanco (MRI), preiskava likvorja

Kaj je tremor?

Drugače pa je, če je tresenje močnejše in otežuje določena dejanja. Potem postane tremor za prizadete bolj pomemben. To je lahko že tako, če se tresemo od mraza, se nam od vznemirjenja »tresejo« kolena ali pa se nam od utrujenosti tresejo mišice. Lahko pa trepetamo tudi zaradi (hude) bolezni.

Tremor se kaže z nehotenim in ritmičnim tresenjem glave, okončin ali celega telesa.

Nekateri ljudje trpijo zaradi tremorja do te mere, da jih močno ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, kot sta prehranjevanje ali pisanje. Pri drugih je tremor tako blag, da nima patološke vrednosti.

Vrste tremorja

Zdravniki razlikujejo tremor v mirovanju, ki se pojavi, ko je ustrezen del telesa sproščen, in tako imenovani akcijski tremor. Slednje lahko razdelimo v tri kategorije:

Gibalni tremor se pojavi pri gibih, ki jih izvajamo nehote, torej nezavestno ali namenoma, na primer pri pitju iz skodelice.
Tremor namere se pojavi, ko ciljate na zelo specifičen cilj, na primer, ko se želite s prstom dotakniti konice nosu. Pri ljudeh z intencijskim tremorjem se amplituda, torej amplituda tremorja, veča, čim bolj se roka približuje ciljnemu predmetu. Je posebna oblika gibalnega tremorja.

Tremor se torej lahko pojavi v določenih situacijah, ko izvajate določeno dejavnost, kot je pisanje (tremor, specifičen za nalogo) ali ko zavzamete določeno držo (tremor, specifičen za položaj).

Tudi tremor delimo na različne oblike glede na pogostost in intenzivnost:

Nizkofrekvenčni, razmeroma močan tremor s frekvenco manj kot štiri "utripe" na sekundo (dva do štiri Hz)
Visokofrekvenčni tremor, ki se kaže kot fini tremor do 15 Hz

Tremor lahko razdelimo tudi glede na lokalizacijo: tresenje glave, rok ali nog.

Različne vrste tremorja vključujejo esencialni tremor, distonični tremor, ortostatski tremor in psihogeni tremor.

Vrsta tremorja daje zdravniku namige o vzroku mišičnega tremorja.

Kako poteka esencialni tremor?

Esencialni (včasih imenovan tudi "esencialni") tremor je najpogostejša oblika tremorja in se pojavi v kateri koli starosti. Bolniki z esencialnim tremorjem bodo morda morali zaradi tremorja zamenjati službo ali pa so nezmožni za delo, kar pomeni, da se bodo morda morali upokojiti.

Odvisno od oblike pa se lahko tremor manifestira na različne načine. Primeri tega so

Ortostatski tremor: Značilen je visokofrekvenčni tremor mišic nog, ki ni vedno viden. Drža prizadete osebe postane nestabilna. Občasno imajo tudi nestabilno hojo z ustrezno nagnjenostjo k padcem.
Tremor pri Parkinsonovi bolezni: Bolniki s Parkinsonovo boleznijo trpijo predvsem za tremorjem v mirovanju (tremor se pojavi npr., ko roka počiva v naročju). Mišični tremor se med gibanjem delno izboljša.
Holmesov tremor: pojavi se počasen, neritmični tremor.
Tremor mehkega neba: Kaže se v ritmičnih gibih mehkega neba (= mehkega dela neba).
Psihogeni tremor: Običajno se tremor pojavlja le občasno in v različnih stopnjah. Umiri se tudi, ko je prizadeta oseba raztresena.

Kateri so možni vzroki?

Poseben primer je tako imenovani psihogeni tremor, ki nastane kot posledica močnega čustvenega stresa. Prizadeti so lahko na primer travmatizirani vojaki – včasih so jih imenovali »vojni potresi«.

Namerni tremor je pogosto povzročen v malih možganih, zato ga imenujemo tudi cerebelarni tremor.

Fizični vzroki tremorja

V nekaterih primerih je vzrok mišičnega tresenja telesna bolezen. Primeri so

Esencialni/esencialni tremor: Ni znano, kaj ga sproži, vendar se domneva genetski vzrok. Esencialni tremor se pojavlja v družinah, vendar se pojavi tudi brez družinske nagnjenosti.
Ortostatski tremor: Vzrok za ortostatski tremor ni znan. Pojavi se lahko kot ti sekundarni ortostatski tremor pri Parkinsonovi bolezni ali po manjši poškodbi možganskega debla.
Distonija: motnje v motoričnih centrih možganov. To vodi v patološko, nehoteno napenjanje mišic, kar ima za posledico nepravilno držo. Na primer, prizadeti nenaravno nagnejo glavo v eno smer (distonični tortikolis). Distonijo spremlja tremor ali pa se kot taka naznani.
Hipertiroidizem (prekomerno delovanje ščitnice): Pri hipertiroidizmu ščitnica proizvaja preveč hormonov. Posledica je psihomotorična vznemirjenost: bolniki so nemirni, živčni in pogosto kažejo tresenje prstov.
Gravesova bolezen (avtoimunski hipertiroidizem): Gravesova bolezen je avtoimunsko vnetje ščitnice. To vodi do hipertiroidizma, ki ga lahko spremljajo tremorji.
Multipla skleroza: ljudje z multiplo sklerozo pogosto trpijo tudi za tremorjo. To sproži vnetje v bolnikovih možganih.
Poleg tega možganska kap včasih sproži tako imenovani Holmesov tremor, ki je posledica poškodbe prehoda iz možganskega debla v srednje možgane. Novejše raziskave so možgansko kap povezale tudi z razvojem Parkinsonove bolezni.
Vnetje možganov (encefalitis): Vnetje možganov, na primer kot posledica okužbe z ošpicami, rdečkami ali KME, je povezano s poškodbo živčnih celic. To lahko sproži tremor.
Wilsonova bolezen: pri tej bolezni je presnova bakra v jetrih motena. Posledično telo skladišči več vitalnega elementa v sledovih v jetrih, očeh in možganih, kar vodi v funkcionalne motnje in tresenje.
Alzheimerjeva bolezen: Pri Alzheimerjevi bolezni pride do degeneracije živčnih celic v možganih. Posledice so poleg izgube spomina in mišljenja tudi motorične motnje in tresenje.
Odpoved jeter: jetra so najpomembnejši organ za razstrupljanje telesa. Če ne uspe, se kopičijo toksični presnovni produkti, kar lahko povzroči tudi nevrološke in motorične motnje. Tremor je eden od simptomov odpovedi jeter.
Poškodbe živcev: Poškodbe živcev (nevropatije), kot so tiste, ki jih povzročajo strupene snovi, sladkorna bolezen ali nekatere nalezljive bolezni, se lahko kažejo tudi s tresanjem. Strokovnjaki takrat govorijo o nevropatskem tremorju.
Palatinalni tremor (tremor mehkega neba): Pojavi se med drugim po poškodbi malih možganov (simptomatski tremor mehkega neba). Vzrok za esencialni tremor mehkega neba ni jasen. Pogosto ga spremlja klikanje v ušesu.
Stranski učinki zdravil: Nekatera zdravila lahko kot stranski učinek sprožijo tremor. Sem sodijo na primer nevroleptiki, ki jih zdravniki uporabljajo za zdravljenje psihoz, in antidepresivi, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije ter obsesivno-kompulzivnih motenj, anksioznih motenj in napadov panike.
Zastrupitev: Zastrupitev s težkimi kovinami (živo srebro, arzen, svinec itd.) poleg drugih simptomov pogosto povzroči tudi tresenje.

Kdaj k zdravniku?

Tremorji ne zahtevajo vedno zdravljenja. Vendar pa obiščite zdravnika, če tresenje mišic traja dlje časa in zanj ni očitne razlage, na primer vročina, šok ali prehlad. Tresenje je tedaj lahko znak (resne) bolezni, ki jo mora zdraviti zdravnik.

Tremor: Zdravljenje

Zdravljenje z zdravili

V mnogih primerih je mogoče tremor (npr. esencialni tremor) zdraviti z zdravili, tudi če ozdravitev ni vedno mogoča. Na primer, uporabljajo se naslednje

Zaviralci beta: Zdravljenje esencialnega tremorja vključuje uporabo zaviralcev beta. Zdravniki ta zdravila pogosto predpisujejo tudi za visok krvni tlak.
Antikonvulzivi: še posebej so koristni pri mišičnih tremorjih z veliko amplitudo.
L-Dopa: Tremorji, ki jih povzroča Parkinsonova bolezen, se izboljšajo z uporabo L-Dope.
Injekcije botoksa: v mnogih primerih pomagajo pri tresljaju glasu in glavi. Botulinski toksin zmanjša prenos vzbujanja v mišice. Na ta način se krčenje mišic zmanjša ali popolnoma ustavi.

Možganski srčni spodbujevalnik

Delovna terapija

V okviru delovne terapije se pacienti naučijo, kako se bolje soočiti s tremo. Če tresenje močno ovira pisanje, na primer, je morda koristno, če med pisanjem delamo pogoste premore, pišemo samo s tiskanimi črkami ali povečamo površino roke. Tresenje pri jedi se lažje spopademo, če se med jedjo s komolci naslonimo na mizno ploščo.

Trema: Kaj lahko storite sami

Tudi če je mišični tremor organski, se pogosto poveča z duševno napetostjo. Sprostitvene vaje, kot so avtogeni trening, progresivna mišična sprostitev po Jacobsonu, joga ali meditacija, imajo torej lahko ugoden učinek. Učenje metode sproščanja je zato zelo koristno za ljudi s tremo.

Diagnoza tremorja: kaj naredi zdravnik?

Najprej se zdravnik pogovori s pacientom, da ugotovi njegovo anamnezo. Možna vprašanja vključujejo:

Kako dolgo že trpite za tremo?
Kateri deli vašega telesa trepetajo?
Ali se mišični tremor pojavi v mirovanju ali predvsem med gibanjem?
Kakšna je frekvenca tremorja?
Kako močna je amplituda, torej kako razširjeni so tresljaji?
Ali imate kakšno osnovno bolezen (npr. sladkorno bolezen, bolezen jeter)?
Jemljete kakšna zdravila? Če da, katere?

Pregledi

Anamnezi bodo po potrebi sledile različne preiskave – z namenom odkritja določenih bolezni kot vzroka za tremor. Tej vključujejo

Fizični pregled: Služi za ugotavljanje znakov drugih osnovnih bolezni. Zdravnik se bo osredotočil predvsem na simptome, ki kažejo na hormonsko motnjo, kot je hipertiroidizem ali motnje v delovanju nadledvične žleze.
Krvni testi: vrednosti krvi med drugim zagotavljajo informacije o delovanju jeter, ledvic in ščitnice. Krvni testi dajejo tudi informacije o nekaterih okužbah in zastrupitvah.
Elektromiografija (EMG): Preizkuša naravno električno aktivnost mišice. To zagotavlja informacije o delovanju mišic in možganov. S pomočjo EMG lahko tremor natančno dokumentiramo.
Slikanje z magnetno resonanco (MRI): Ta preiskava, znana tudi kot slikanje z magnetno resonanco (MRI), se lahko uporablja za ugotavljanje, ali ima bolnik poškodbo možganov – na primer po možganski kapi – ali tumor.
Računalniška tomografija (CT): Pomaga tudi pri prepoznavanju različnih vzrokov tremorja (kot je možganska kap).
Pregled cerebrospinalne tekočine: Zdravnik vzame vzorec likvorja iz hrbteničnega kanala (lumbalna punkcija) za laboratorijsko preiskavo – na primer pri sumu na multiplo sklerozo.

Pogosta vprašanja o tremorju

Kaj je tremor?

Tremor je nehoteno in ritmično tresenje ali tresenje dela telesa. Običajno se pojavi na rokah, lahko pa tudi na rokah, nogah, glavi ali drugih delih telesa. Najpogostejša oblika je esencialni tremor, ki se pojavi brez znanega vzroka.

Zakaj dobiš tremo?

Tremor se pojavi, ko področja možganov, ki nadzorujejo mišice, ne delujejo pravilno. Sprožilci vključujejo bolezni živčnega sistema, zlorabo alkohola ali drog ali prekomerno uživanje kofeina. Tremor povzročata tudi stres in tesnoba. Poleg tega lahko nekatera zdravila sprožijo ali okrepijo tremor.

Katere bolezni sprožijo tremor?

Ali je tremor mogoče pozdraviti?

Ne, tremorja, povezanega z boleznijo, običajno ni mogoče pozdraviti. Vendar pa ga je mogoče obvladati na primer z zdravili in ublažiti simptome. V drugih primerih tremorja, kot je prekomerno uživanje kofeina, je vzrok in s tem tremor mogoče odpraviti.

Ali je tremor nevaren?

Tresenje samo po sebi je neškodljivo, vendar lahko kaže na resne bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Prav tako otežuje vsakodnevne dejavnosti, kar posledično poslabša kakovost življenja. Če se pojavi tresenje, poiščite zdravniško pomoč, da razjasnite vzrok in ga po potrebi zdravite.

Kaj je napad tremorja?

"Napad tresenja" je pogovorni izraz. Pomeni, da se tresenje, torej tresenje, v določenem času pojavlja pogosteje. Do naslednjega popadka pa se trema spet zmanjša ali popolnoma izgine. Poveča se na primer pod stresom in izboljša med obdobji počitka.

Esencialni tremor je najpogostejša oblika tremorja, ki se pojavlja predvsem pri starejših ljudeh. Stres in čustva okrepijo to obliko treme. Natančen vzrok ni znan. Vendar se zdi, da imajo genetski dejavniki vlogo.

Kaj lahko storimo za zdravljenje tremorja?

Natančno zdravljenje tremorja je odvisno od njegovega vzroka. Nekatera zdravila za srčno aritmijo (zaviralci beta) ali epilepsijo (antiepileptiki) lahko zmanjšajo tremor. Pomagajo lahko tudi ciljno usmerjene vaje, fizioterapija, manj kofeina in manj stresa. V hujših primerih je lahko koristna globoka možganska stimulacija. Vprašajte zdravnika za nasvet o tem, kaj je mogoče storiti za zdravljenje vašega tremorja.