Trisomija 13: Opis
Trisomijo 13, znano tudi kot (Bartholin) Pätauov sindrom, je prvi opisal Erasmus Bartholin leta 1657. Leta 1960 je Klaus Pätau z uvedbo novih tehničnih metod odkril vzrok za trisomijo 13: pri trisomiji 13 se kromosom 13 pojavi trikrat namesto od običajnih dveh. Dodaten kromosom povzroča malformacije in hudo motnjo v razvoju nerojenega otroka že v zelo zgodnji fazi nosečnosti.
Kaj so kromosomi?
Človeški genom je sestavljen iz kromosomov, ti pa so sestavljeni iz DNK in beljakovin ter so vsebovani v jedrih skoraj vseh telesnih celic. Kromosomi so nosilci genov in tako določajo načrt živega organizma.
Zdrava oseba ima 46 kromosomov, od tega je 44 parov enakih kromosomov (avtosomni kromosomi), druga dva pa določata genetski spol (gonosomski kromosomi). Ta dva se imenujeta X ali Y kromosom.
Pri vseh trisomijah je število kromosomov 47 namesto 46.
Katere vrste trisomije 13 obstajajo?
Obstajajo različne različice trisomije 13:
- Prosta trisomija 13: V 75 odstotkih gre za tako imenovano prosto trisomijo. To pomeni, da je v vseh telesnih celicah nevezan dodatni kromosom 13.
- Mozaična trisomija 13: Pri tej obliki trisomije 13 je dodatni kromosom prisoten le v določenem deležu celic. Druge celice so opremljene z običajnim nizom kromosomov. Odvisno od vrste in števila prizadetih celic so lahko simptomi mozaične trisomije 13 bistveno blažji.
- Delna trisomija 13: Pri tej obliki trisomije 13 je prisoten samo en del kromosoma 13 v trojniku. Odvisno od trojnega odseka je simptomov več ali manj.
- Translokacijska trisomija 13: Strogo gledano, to ni prava trisomija, temveč preureditev odseka kromosoma. Na drug kromosom (npr. 13 ali 14) je vezan samo delček kromosoma 21. V določenih okoliščinah takšna translokacija ne povzroči nobenih simptomov. Nato se imenuje uravnotežena translokacija.
Pojavljanje
Trisomija 13: simptomi
Seznam možnih simptomov trisomije 13 je dolg. Simptomi, ki jih občutijo prizadeti otroci, so odvisni od posameznega primera. Vrsta in resnost simptomov trisomije 13 se lahko razlikujeta glede na obliko bolezni. Več celic je prizadetih, hujše so posledice. V primeru mozaičnih in translokacijskih trisomij je resnost simptomov lahko tako nizka, da je komaj kakšna okvara opazna.
Prosta trisomija 13 pa je povezana s hudimi malformacijami in motnjami.
Klasični kompleks simptomov je hkratni pojav naslednjih znakov:
- Majhna glava (mikrocefalija) in majhne oči (mikrotalmija)
- Razcep ustnic in nebcev
- Dodatni prsti na rokah ali nogah (polidaktilija)
Te malformacije so značilne za trisomijo 13, vendar ni nujno, da so vedno prisotne. Prizadeti so lahko tudi številni drugi organski sistemi.
Obraz in glava
Poleg mikroftalmije so lahko oči zelo tesno skupaj (hipotelorizem) in prekrite s kožnimi gubami. Obe očesi sta lahko zraščeni v eno (ciklopija), kar pogosto spremljajo malformacije nosu (lahko manjkajoči nos). S trisomijo 13 je lahko tudi nos videti zelo raven in širok.
Poleg tega so ušesa zaradi svoje relativno nizke lege pogosto vpadljivo oblikovana, prav tako brada.
Centralni živčni sistem
Majhna glava in pomanjkanje ločevanja možganskih hemisfer lahko vodita tudi do hidrocefalusa. Poleg tega nevrološke omejitve pogosto povzročijo, da imajo prizadeti otroci še posebej ohlapne mišice (hipotonija). Vse to otežuje navezovanje stika z otrokom.
Notranji organi
Trisomija 13 prizadene tudi notranje organe v prsih in trebušni votlini. Številne različne malformacije (npr. rotirana razporeditev organov v trebušni votlini) lahko povzročijo precejšnje omejitve v vsakdanjem življenju.
Srce
80 odstotkov bolnikov s trisomijo 13 ima srčne napake. To so predvsem okvare v stenah, ki ločujejo štiri srčne prekate (septalne okvare). Pogost je tudi tako imenovani perzistentni ductus arteriosus. To je vrsta kratkega stika med žilo (pljučno arterijo), ki vodi iz srca v pljuča, in glavno arterijo (aorto).
Ta kratek stik je pri plodu smiseln, saj nerojeni otrok ne diha s pljuči, ampak prejema s kisikom bogato kri od matere. Po rojstvu pa se ductus arteriosus običajno zapre s prvimi vdihi. Če se to ne zgodi, lahko nevarno zmoti prekrvavitev novorojenčka.
Ledvice in sečila
Genitalni organi
Pri moškem novorojenčku se moda morda ne bodo naravno spustila iz trebuha v mošnjo. To se običajno zgodi kot del naravnega razvoja v materinem trebuhu. Če tega ne zdravimo, lahko povzroči motnje v razvoju semenčic ali celo neplodnost. Mošnja je lahko tudi nenormalno spremenjena. Novorojenčki imajo lahko nerazvite jajčnike (jajčnike) in nepravilno oblikovano maternico (dvorogo maternico).
Hernije
Kila je premik trebušnega tkiva skozi naravno ali umetno vrzel v trebušni steni. V primeru trisomije 13 se hernije pojavljajo predvsem okoli popka, v dimljah in na dnu popka (omfalokela).
Skeleton
Tudi okostje ni izvzeto iz posledic trisomije 13. Možne so številne malformacije kosti. Poleg dodatnega šestega prsta (ali prsta na nogi) so roke in nohti pogosto močno deformirani. To včasih vodi do tega, da zunanji prsti kažejo proti sredini in tako rekoč ležijo na notranjih prstih. Stopalo je lahko tudi nepravilno oblikovano v obliki palice.
Krvne žile
Trisomija 13: vzroki in dejavniki tveganja
Večina primerov trisomije 13 je posledica napake pri tvorbi spolnih celic, torej semenčic in jajčnih celic. Ti dve vrsti celic imata običajno samo en (polovični) niz kromosomov s 23 kromosomi. Med oploditvijo se semenčica zlije z jajčno celico, tako da nastala celica vsebuje dvojni niz 46 kromosomov.
Da bi zagotovili, da imajo gamete pred oploditvijo samo en niz kromosomov, se morajo njihove predhodne celice razdeliti na dve gameti, pri čemer se vsak par kromosomov loči. Med tem zapletenim procesom lahko pride do napak, na primer par kromosomov se morda ne loči (nedisjunkcija) ali pa se del enega kromosoma prenese na drugega (translokacija).
Po nedisjunkciji ena od nastalih gamet vsebuje dva kromosoma z določenim številom, v tem primeru številko 13. V drugi celici kromosoma 13 sploh ni. V skladu s tem ima eden 24 kromosomov, drugi pa le 22.
V primeru mozaične trisomije 13 se napaka ne pojavi med delitvijo spolnih predhodnih celic, ampak na neki točki med nadaljnjim razvojem zarodka. Obstaja že veliko različnih celic, od katerih se ena nenadoma ne uspe pravilno deliti. Le ta celica in njene hčerinske celice imajo napačno število kromosomov, ostale celice so zdrave.
Ni jasnega odgovora, zakaj se nekatere celice ne delijo pravilno. Dejavniki tveganja so višja starost matere med oploditvijo ali nosečnostjo in nekatere snovi, ki lahko motijo celično delitev (aneugeni).
Ali je trisomija 13 dedna?
Čeprav je prosta trisomija 13 teoretično dedna, prizadeti običajno umrejo, preden dosežejo spolno zrelost. Po drugi strani pa je lahko translokacijska trisomija 13 asimptomatska. Nosilec tako uravnotežene translokacije se ne zaveda genetske napake, vendar jo bo verjetno prenesel na svoje potomce. Takrat obstaja povečano tveganje za izrazito trisomijo 13. S posebnim genetskim testom se lahko ugotovi, ali je prisotna translokacijska trisomija 13.
Trisomija 13: preiskave in diagnoza
Specialisti za trisomijo 13 so specializirani pediatri, ginekologi in humani genetiki. Trisomijo 13 pogosto odkrijejo med nosečnostjo v okviru preventivnih pregledov. Najpozneje ob rojstvu so običajno opazne zunanje spremembe in motnje v delovanju srčno-žilnega sistema. Mozaična trisomija 13 pa je lahko tudi relativno neopazna.
Prenatalni pregledi
V mnogih primerih se na trisomijo 13 sumi že med prenatalnimi pregledi. Debelino nuhalne gube ploda rutinsko merimo pri ultrazvočnih pregledih nosečnic. Če je ta debelejši kot običajno, to že kaže na bolezen. Različne krvne vrednosti lahko zagotovijo dodatne informacije in končno nekatere patološke spremembe organov potrdijo sum na trisomijo 13.
Genetski testi
Če obstajajo znaki trisomije 13, je priporočljivo prenatalno genetsko svetovanje, vključno s prenatalnim testiranjem. To vključuje uporabo posebnih tehnik za odvzem celic iz amnijske tekočine (amniocenteza) ali placente (vzorčenje horionskih resic) in njihovo analizo DNK. Takšni invazivni prenatalni pregledi dajejo zelo zanesljive rezultate, vendar lahko sprožijo spontani splav.
Primeri takih krvnih preiskav so Harmony test, Praena test in Panorama test. Ob utemeljenem sumu na trisomijo 13 in po zdravniškem posvetu lahko stroške takega predrojstvenega testa krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Poporodni pregledi
Po rojstvu je na začetku pomembno odkriti življenjsko nevarne malformacije in razvojne motnje, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje. Zato se opravi temeljit pregled organskih sistemov novorojenčka. Prenatalni pregledi prav tako pomagajo oceniti resnost trisomije 13. Po rojstvu prizadeti otrok običajno potrebuje intenzivno zdravniško spremljanje in zdravljenje.
Če trisomija 13 ni bila ugotovljena že med predporodnimi pregledi, se genetski test opravi po rojstvu. Za to zadostuje vzorec krvi novorojenčka, ki ga lahko odvzamemo npr. iz popkovnične vene.
Srce
Srce je treba čim prej po rojstvu podrobno pregledati. Ultrazvok srca (ehokardiografija) se lahko uporablja za oceno malformacij srca. Še posebej je treba natančno pregledati predelne stene v srcu. Resne bolezni srca se pogosto kažejo v nevarnih motnjah krvnega obtoka, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje.
Prebavila
Živčni sistem
Živčni sistem je treba pregledati tudi z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT). Tako je običajno mogoče odkriti nenormalno strukturo možganov, kot je prisotna pri holoprosencefaliji.
Skeletni sistem
Malformacije skeleta se pogosto podrobneje pregledajo šele v zadnji fazi, saj v večini primerov ne predstavljajo akutne življenjske nevarnosti. Kosti je mogoče zlahka videti na rentgenskih žarkih.
Trisomija 13: Zdravljenje
Trenutno ni kurativnega zdravljenja za trisomijo 13. Cilj vseh prizadevanj je doseči najboljšo možno kakovost življenja prizadetega otroka. Vsako zdravljenje trisomije 13 mora izvajati izkušena multidisciplinarna ekipa. V tem timu so ginekologi, pediatri, kirurgi in nevrologi. K dobremu počutju in ugodju otroka lahko zelo pomembno prispevajo tudi zdravniki paliativne oskrbe.
Medtem ko so malformacije organov v prsih in trebuhu pogosto ozdravljive in operabilne, predstavljajo malformacije centralnega živčnega sistema (zlasti v možganih) velik izziv. Ponavadi jih ni mogoče zdraviti.
Ker je umrljivost zaradi bolezni zelo visoka, se meje zdravljenja pogosto dogovorijo s starši. V idealnem primeru pa je treba to narediti korak za korakom. Na primer, razpravlja se o tem, ali in katero operacijo (npr. na srcu) je trenutno treba opraviti za zdravljenje ali kateri se je treba v interesu otroka izogniti.
Podpora staršem
Zelo pomembna je tudi podpora staršem. Pomoč in podporo jim je treba ponuditi na odgovoren in pošten način, na primer s strani socialnih delavcev ali v obliki psihološke podpore. Če se starši sprva počutijo preobremenjene in nemočne, lahko služba za krizno posredovanje zagotovi upanje in smernice.
Trisomija 13: potek bolezni in prognoza
Pätaujevega sindroma ni mogoče pozdraviti. Veliko prenatalno diagnosticiranih primerov trisomije 13 umre pred rojstvom, veliko več v prvem mesecu življenja. Le pet odstotkov dojenčkov doživi več kot 6 mesecev. Več kot 90 odstotkov obolelih umre v prvem letu življenja. Vendar pa je skoraj nemogoče napovedati, kako dolgo bo otrok s trisomijo 13 preživel.
Možno je daljše preživetje, še posebej, če ni večjih možganskih malformacij. Vendar tudi otroci s trisomijo 13, ki preživijo prvo leto življenja, pogosto kažejo velik intelektualni primanjkljaj, kar pomeni, da običajno niso sposobni voditi samostojnega življenja.
Čeprav še vedno ni zdravila, se izvaja veliko število študij, ki raziskujejo možna zdravila z namenom, da bi nekega dne našli terapijo za trisomijo 13.
