Definicija
Vizualni center, imenovan tudi vizualna skorja, je del vidnega sistema. Nahaja se v zatilnem režnju možganov in spada med osrednje živčni sistem. Tu pridejo informacije iz živčnih vlaken v vidnih poteh, ki jih obdelujejo, medsebojno povezujejo, interpretirajo in usklajujejo.
Motnje v vidnih poteh in vidni skorji se kažejo na zelo različne, včasih značilne načine in segajo od izgube vidnega polja do slepota in na primer nezmožnost prepoznavanja obrazov ali predmetov. Zatilni rež (Lobus occipitalis) je zatilni del možganov. Nahaja se nad možganov v zadnji fosi.
Proti sprednji strani meji na časovni in parietalni reženj. Sulcus calcarinus je glavni mejnik v zatilnem režnju, na tem območju leži vidna skorja, imenovana tudi primarna in sekundarna vidna skorja. Da bi opisali funkcijo vidnega središča, je vidna pot pred tem središčem, tj. Pot od očesa do možganov, najprej je treba na kratko opisati.
Na poti od očesa do možganov vizualni vtis prehaja skozi več živčnih celic. Prvi živčne celice se nahaja v mrežnici, ki se imenuje palice in stožci. Palice se uporabljajo predvsem za zaznavanje svetlobe, stožci pa za barvno zaznavanje.
Drugi nevron na poti do možganov pripada tako imenovanim bipolarnim celicam, ki se nahajajo na majhni razdalji pred očesno mrežnico. Prenašajo impulze na ganglija celice, ki se nahajajo tudi na območju mrežnice. Skupaj s svojimi razširitvami tvorijo optični živec (optični živec).
Tako kot mrežnica tudi optični živec je del možganov, tudi če se nahaja zunaj očesa. Po vstopu v lobanjsko votlino, optiko živci na obeh straneh združite v tako imenovano optično kiazmo (optični živec križišče). Tu vsa vlakna, ki predstavljajo zunanje (stransko ali časovno) vidno polje, preidejo na nasprotno stran, tista, ki predstavljajo notranje (medialno ali nosno) vidno polje, pa se skozi hiasmo pretakajo na prvotni strani.
Nekoliko zmedeno je, da je lateralno vidno polje zastopano na medialni strani mrežnice, medialno vidno polje pa na bočni strani mrežnice. To je posledica dejstva, da je mrežnica optični sistem, pri katerem se objekt, ki se slika, zmanjša in, kar je še pomembneje, velja obratno. To je podobno kot pri fotoaparatu.
Optični trakt je povezan z vidnega živca križišče. Levi optični trakt vsebuje vlakna za vidni vtis iz levega notranjega (medialnega) in desnega zunanjega (bočnega) vidnega polja, desni optični trakt pa vlakna iz desnega nosnega in levega temporalnega vidnega polja. Optični trakt se konča v lateralnem genikulatnem korpusu.
To je v talamus. Tu so informacije preusmerjene na četrti nevron. Pred tem se nekatera vlakna odpeljejo v možgansko deblo, kar je bistvenega pomena za nadzor refleks.
V vsakdanjem življenju je tak refleks na primer usklajevanje obeh oči pri pogledu vstran: Če z levim očesom pogledate levo, samodejno sledi desno oko. Iz talamus, vlakna segajo dlje od vidnega sevanja (radiata optica) do vidne skorje. Vizualna skorja je razdeljena na primarno in sekundarno vidno skorjo.
Primarna vidna skorja je prva postaja za vlakna vizualna pot. Nahaja se na območju Brodmanna 17, zaradi bele črte, ki jo pušča v možganih, pa jo imenujejo tudi območje striata. Ko impulzi iz očesa dosežejo primarno vizualno skorjo, se najprej zavestno zazna, kar je videti, vendar razlaga videnega še ni mogoča.
Določena točka na mrežnici ustreza določenemu predelu skorje, temu pravimo retinotopična proga. Fovea centralis, mesto najbolj ostrega vida na mrežnici, zavzame 4/5 celotne primarne vidne skorje. Primarna vidna skorja vlakna pošilja predvsem v sekundarno vidno skorjo.
To zavzame Brodmannova področja 18 in 19. Ta se kot podkve ovije okoli primarne vidne skorje. Tu se vizualni vtisi integrirajo, analizirajo, razrešijo in interpretirajo glede na velikost, obliko, barvo, razdaljo in še veliko več.
Zdaj je znano, da so pri sekundarni obdelavi vidnih impulzov ključnega pomena tudi področja, ki segajo čez zatilnico v temporalni in parietalni reženj. Na primer, videno je povezano z znanim, tako da je mogoče na primer prepoznati obraze ali predmete. Sekundarna vidna skorja pa vlakna med drugim pošilja v čelni in parietalni reženj, med drugim v središče nahaja se vid, ki na primer posreduje obračanje ali odvračanje pogleda, korektivne gibe oči in gibe, ki jim sledijo. Vlakna vlečejo tudi vlakna v kotni girus, kar je bistvenega pomena za povezovanje vidnega z govorom. Poleg tega vlakna iz sekundarne vidne skorje vlečejo vlakna v možgansko deblo, kar je pomembno za refleksne gibe v predelu oči.
