Kako deluje dopamin
Delovanje dopamina v centralnem živčnem sistemu
V možganih se dopamin uporablja za komunikacijo med živčnimi celicami, torej je živčni prenašalec (nevrotransmiter). V določenih »tokokrogih« posreduje pozitivna čustvena doživetja (»učinek nagrajevanja«), zato ga – tako kot serotonin – uvrščamo med hormone sreče. V primerjavi s serotoninom pa dopamin dolgoročno poveča motivacijo in zagon.
Ena izmed bolezni, pri kateri pride do pomanjkanja dopamina v osrednjem živčevju (CŽS), je Parkinsonova bolezen. Tipični simptomi Parkinsonove bolezni vključujejo togost mišic (rigor), tremor (tremor) in upočasnitev gibov do točke negibnosti (akinezija). Zdravljenje z dopaminom lahko pomaga pri teh simptomih.
Ker pa učinkovina ne more prestopiti krvno-možganske pregrade, je ni mogoče neposredno dajati in s tem nadomestiti pomanjkanje v možganih. Namesto tega se daje prekurzor (L-DOPA) in analogi (agonisti dopamina) nevrotransmiterja, ki lahko dosežejo mesto delovanja v možganih.
Pri shizofrenih ali drugih psihotičnih bolnikih je koncentracija dopamina običajno povišana v določenih predelih možganov. V tem primeru se uporabljajo zaviralci nevrotransmiterja (antagonisti dopamina). Spadajo v skupino antipsihotikov.
Razgradnja in izločanje dopamina
Po injekciji ali infuziji se polovica dopamina razgradi v petih do desetih minutah in izloči z urinom.
Kdaj se uporablja dopamin?
Dopamin se ne uporablja neposredno za nevrološke indikacije (kot je Parkinsonova bolezen). Namesto tega se dajejo njegovi prekurzorji ali analogi, ker v nasprotju z dopaminom lahko prehajajo krvno-možgansko pregrado.
Za stabilizacijo cirkulacije se zdravilo uporablja v primerih šoka ali grozečega šoka. To se lahko zgodi na primer v naslednjih primerih:
- srčno popuščanje in srčni infarkt
- hude okužbe
- nenaden, hud padec krvnega tlaka
Kako se uporablja dopamin
Za intravensko uporabo dopamina so na voljo raztopine za infundiranje in injiciranje. Upravlja ga zdravnik.
L-DOPA ter dopaminski agonisti in dopaminski antagonisti so na voljo v obliki tablet. Pogostost uporabe in odmerjanje individualno določi lečeči zdravnik.
Kakšni so stranski učinki dopamina?
Kaj je treba upoštevati pri uporabi dopamina?
Kontraindikacije
Dopamin se uporablja predvsem v urgentni medicini. Lečeči zdravnik bo individualno razjasnil, ali bolnik zaradi določenih razlogov ne sme prejemati zdravila.
Starostna omejitev
Dopamin se lahko uporablja od rojstva, če je indicirano. Zaradi pomanjkanja podatkov ni trdnih priporočil za odmerjanje pri dojenčkih.
Nosečnost in dojenje
Dopamin se lahko daje pri življenjsko nevarnih stanjih med nosečnostjo in dojenjem.
Kako dobiti zdravila z dopaminom
Samo klinike in zdravniki lahko kupijo dopamin. Ni ga mogoče predpisati na recept in ga bolniki ne morejo dobiti v nobeni drugi obliki.
Učinek dopamina, zaužitega z obroki (prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, kot so banane, krompir, avokado in brokoli) je zanemarljiv, ker učinkovina kmalu po absorpciji postane neučinkovita (deaktivirana) v črevesju.
Od kdaj poznamo dopamin?
Šele odkritje, da obstaja v možganih popolnoma drugačen porazdelitveni vzorec za dopamin kot za adrenalin, je leta 1958/59 znanstvenike Arvida Carlssona, Åkeja Bertlerja in Evalda Rosengrena na Farmakološkem inštitutu Univerze v Lundu (Švedska) pripeljalo do domneve, da da ima dopamin povsem svoj pomen.
Z različnimi eksperimenti so raziskovalci odkrili največjo koncentracijo dopamina v corpus striatumu, osrednji možganski regiji. S poskusi z rastlinsko snovjo rezerpin so lahko dokazali, da izčrpavanje zalog dopamina v tem predelu možganov vodi do simptomov, podobnih Parkinsonovi bolezni.
Kmalu kasneje je Oleh Hornykiewicz z Univerze na Dunaju prav tako lahko pokazal z barvnimi reakcijami z izvlečki corpus striatuma, da ta področja možganov vsebujejo izjemno malo dopamina pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.
Leta 1970 sta znanstvenika Ulf Svante von Euler-Chelpin in Julius Axelrod (sodelovala pri odkritju epinefrina in norepinefrina) prejela Nobelovo nagrado za medicino ali fiziologijo »za svoja odkritja o kemičnih prenašalcih v živčnih končičih in mehanizmu njihovega shranjevanja, sprostitev in deaktivacija."
Leta 2000 so Arvid Carlsson in drugi raziskovalci prejeli Nobelovo nagrado za medicino ali fiziologijo »za svoja odkritja o prevajanju signalov v živčnem sistemu«.
Več zanimivih dejstev o dopaminu
Nekatera zdravila, kot je kokain, veljajo za tako imenovane zaviralce ponovnega privzema dopamina – lahko preprečijo ponovni privzem sproščenega dopamina v izvorno celico, kar vodi do povečanega učinka hormona sreče dopamina.
Možgani tako povezujejo uživanje drog z učinkom nagrajevanja, kar pojasnjuje predvsem zasvojljivi učinek kokaina in drugih mamil. Po čezmernem uživanju drog se pogosto pojavijo tudi klinične slike psihoze.
