Kako levodopa deluje
Levodopa izboljša upočasnjeno gibljivost in okorelost pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo s povečanjem koncentracije dopamina v možganih kot predhodnika dopamina.
Prenosna snov dopamin se v možganih uporablja za prenos signalov med živčnimi celicami – zlasti tistimi, ki sodelujejo pri nadzoru gibanja. Pomembna regija za to je "substantia nigra" (latinsko za "črno snov") v srednjih možganih. Če tam odmrejo živčne celice, ki proizvajajo dopamin, se pojavi Parkinsonova bolezen.
Dopamin nastaja v telesu iz naravne aminokisline (gradnik beljakovin) tirozina. Ta se pretvori v vmesno levodopo in nato naprej v dopamin.
Sam dopamin se bolnikom s Parkinsonovo boleznijo ne daje, ker ne more prestopiti krvno-možganske pregrade. To bi povzročilo tudi številne periferne stranske učinke (ki vplivajo na telo).
Tema dvema težavama se izognemo s terapijo z levodopo. Je predhodnik, zato sprva ne deluje, lahko prehaja krvno-možgansko pregrado in se nato v možganih hitro pretvori v dopamin.
Ker nobena od obeh snovi ne more prestopiti krvno-možganske pregrade, levodopa sama vstopi v centralni živčni sistem, kjer se pretvori v dopamin.
Absorpcija, razgradnja in izločanje
Po zaužitju se levodopa absorbira v kri v zgornjem delu tankega črevesa. Najvišje ravni v krvi so dosežene po približno eni uri, če se zaužijejo na prazen želodec (na tešče).
Levodopa pride v možgane prek krvnega obtoka, kjer se pretvori v dopamin in lahko deluje na svojih priklopnih mestih (receptorjih). Nato se razgradi na enak način kot naravni dopamin.
Pri zdravilih, ki imajo poleg levodope in benserazida dodan še entakapon, slednji preprečuje razgradnjo dopamina. To podaljša čas delovanja zdravila.
Levodopa se hitro razgradi in izloči. Približno uro in pol po zaužitju je polovica učinkovine že zapustila telo. Zdravilno učinkovino je zato treba jemati ves dan.
Kdaj se uporablja levodopa?
Eno od področij uporabe levodope je Parkinsonova bolezen (paraliza tresenja). Spremljajo ga tresenje, togost mišic in pomanjkanje gibanja (bradikinezija) ali nepremičnost (akinezija).
Nasprotno pa se simptomov Parkinsonove bolezni, ki se pojavijo kot posledica zdravljenja z zdravili, kot so nevroleptiki (antipsihotiki), ne sme zdraviti z levodopo. Namesto tega, če so simptomi hudi, se po možnosti spremeni vzročno zdravilo.
Drugo področje uporabe levodope je sindrom nemirnih nog (RLS), čeprav je treba najprej izključiti pomanjkanje železa ali druge sprožilne dejavnike.
Ker se v obeh primerih simptomi ublažijo le simptomatsko, je zdravljenje vedno dolgotrajno.
Drugo področje uporabe je na primer zelo redka dedna bolezen Segawa sindrom, motnja gibanja, ki prizadene celotno telo zaradi genetske okvare. Vendar pa se zdravljenje izvaja izven dovoljenja (»off-label use«).
Kako se uporablja levodopa
Zdravilna učinkovina se običajno daje v obliki tablet. Skupni dnevni odmerek ne sme preseči 800 miligramov levodope (v kombinaciji z benserazidom ali karbidopo) in se daje v štirih odmerkih čez dan, da se doseže čim bolj konstantna koncentracija v krvi.
Odmerek povečujemo »postopoma«, torej počasi, dokler ne najdemo optimalne količine učinkovine. S tem se zmanjšajo tudi neželeni učinki, ki se na začetku pojavljajo pogosteje.
Tudi pri zdravljenju sindroma nemirnih nog se odmerek določi individualno.
Kakšne stranske učinke ima levodopa?
Izrazite neželene učinke levodope na srčno-žilni sistem in prebavila zmanjšamo s kombiniranjem z benserazidom ali karbidopo.
Kljub temu se pri več kot desetih odstotkih bolnikov pojavi izguba apetita, motnje spanja, depresija, slabost, bruhanje, driska in sprememba ravni jetrnih encimov. Po dolgotrajnem zdravljenju se lahko pojavi tako imenovani »ON-OFF fenomen«, pri katerem se bolnikova gibljivost, ki jo povzroči levodopa, hitro spremeni v negibnost.
Takšne "ON-OFF fenomene" običajno opazimo po približno petih letih zdravljenja z levodopo in so najverjetneje posledica napredovanja bolezni.
Kaj je treba upoštevati pri jemanju levodope?
Kontraindikacije
Levodopa se ne sme jemati, če:
- razvoj okostja še ni končan
- huda endokrina disfunkcija (kot je hipertiroidizem ali Cushingov sindrom)
- hude presnovne motnje, motnje jeter ali kostnega mozga
- huda ledvična bolezen
- hude bolezni srca
- Psihoza ali shizofrenija
- glavkom ozkega zakotja
Interakcije
Jemanje levodope z drugimi učinkovinami lahko privede do interakcij, ki vplivajo na učinkovitost zdravljenja.
Določena zdravila za depresijo, ki upočasnjujejo razgradnjo endogenih prenašalnih snovi v možganih (zaviralci monoaminooksidaze/MAO), lahko povzročijo tudi smrtno nevarne krize visokega krvnega tlaka. Zato se zdravljenja z levodopo ne sme začeti prej kot vsaj dva tedna po prenehanju jemanja zaviralca MAO.
Tudi druga sredstva za spodbujanje krvnega obtoka (kot so sredstva za zdravljenje astme in ADHD) lahko preobremenijo srčno-žilni sistem. Zato mora terapijo skrbno nadzorovati zdravnik. Enako velja za kombinacijo zdravil za visok krvni tlak in levodope.
Ker se levodopa v črevesju absorbira kot aminokisline (gradniki beljakovin), lahko sočasno uživanje beljakovinsko bogatega obroka (npr. mesa, jajc) ovira absorpcijo zdravilne učinkovine.
Starostna omejitev
Kombinirani pripravki levodope in benserazida so dovoljeni od 25. leta dalje. Levodopa v kombinaciji s karbidopo od 18. leta starosti.
Nosečnost in dojenje
V študijah na živalih je levodopa pokazala škodljiv učinek na potomce. Na podlagi opazovanj pri ljudeh do danes ni znakov bistveno povečanega specifičnega tveganja. Če je zdravljenje jasno indicirano, je treba levodopo med nosečnostjo kombinirati s karbidopo.
V praksi je dojenje sprejemljivo pri kombiniranem zdravljenju z zmernimi odmerki levodope in karbidope z dobrim opazovanjem otroka in z zadržki. Pozorni moramo biti na morebitne stranske učinke in zadostno povečanje telesne mase pri otroku.
Kako dobiti zdravilo z levodopo
Vsa zdravila, ki vsebujejo učinkovino levodopo, so v Nemčiji, Avstriji in Švici na voljo na recept.
Kako dolgo je levodopa znana?
Levodopo je v petdesetih letih 1950. stoletja prvi uporabil Arvid Carlsson, ki je pozneje prejel švedsko Nobelovo nagrado, za zdravljenje živali s Parkinsonovo boleznijo. V naslednjem desetletju so levodopo testirali tudi na ljudeh.
Področje uporabe so razširili, na primer na zdravljenje zastrupitev z manganom in evropske spalne bolezni. Levodopa je bila uradno odobrena za zdravljenje Parkinsonove bolezni leta 1973.
Učinkovino lahko uporabimo tudi pri sindromu nemirnih nog. Ker je patentna zaščita potekla, zdaj obstajajo številni generiki, ki vsebujejo levodopo.
Tehnične inovacije so zdaj omogočile dajanje gela, ki vsebuje levodopo, neposredno v tanko črevo s posebno črpalko. To olajša zdravljenje "fenomenov ON-OFF".
