Kratek pregled
- Kaj je strah? V bistvu normalna reakcija na nevarne situacije. Patološka je anksioznost, ko se pojavi brez posebnega vzroka, postane pogosta/stalna spremljevalka in poslabša kakovost življenja.
- Oblike patološke anksioznosti: generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, fobije (kot so klavstrofobija, arahnofobija, socialna fobija), posttravmatska stresna motnja, srčna nevroza, hipohondrija, anksioznost pri shizofreniji in depresija.
- Vzroki patološke anksioznosti: različni razlagalni pristopi (psihoanalitični, vedenjski in nevrobiološki). Dejavniki, ki sprožijo anksioznost, so stres, travma, uživanje alkohola in drog, določena zdravila, motnje v delovanju ščitnice, bolezni srca in možganov.
- Kdaj k zdravniku? Če gre za pretirano anksioznost, anksioznost, ki postaja vse pogostejša ali hujša in je ni mogoče premagati sama, anksioznost brez objektivnega vzroka in/ali močno zmanjšano kakovost življenja zaradi anksioznosti.
- Diagnoza: Podroben razgovor, vprašalniki, morebitne nadaljnje preiskave.
- Terapija: Kognitivno vedenjska terapija, globinske psihološke metode, zdravila.
- Samopomoč in profilaksa: Sprostitvene metode, zdravilne rastline, zdrav življenjski slog z veliko gibanja in zdravo prehrano.
Anksioznost: Opis
Strah je tako kot veselje, veselje in jeza eno osnovnih človeških čustev. Za preživetje je ključnega pomena: tisti, ki jih je strah, v kritičnih situacijah ravnajo še posebej previdno in pozorno – ali pa sploh ne ogrožajo sebe. Poleg tega strah povzroči, da telo mobilizira vse rezerve, ki jih potrebuje za boj ali beg.
Anksioznost: simptomi
Anksioznost spremljajo različni telesni simptomi. Tej vključujejo:
- Palpitacije
- pospešen utrip
- @ potenje
- tremorji
- težko dihanje
- omotica
V primerih hude tesnobe se lahko pojavijo tudi bolečine v prsih, bruhanje, driska, občutek tesnobe in celo izguba zavesti. Oboleli se počutijo, kot da so iz sebe ali izgubljajo razum. Med napadi panike se bolniki pogosto bojijo smrti. Splošna anksioznost pa je pogosto povezana z bolečino.
Anksioznost: Kaj je normalno, kaj patološko?
O patološki anksioznosti govorimo takrat, ko se anksioznost pojavi brez konkretnega razloga ali postane celo stalna spremljevalka. Nato lahko znatno zmanjša kakovost življenja prizadete osebe. Tovrstni strahovi niso običajna reakcija na konkretno grožnjo, temveč samostojna klinična slika, ki jo je treba obravnavati psihoterapevtsko.
Oblike anksioznih motenj
Izraz anksiozna motnja se nanaša na skupino duševnih motenj, pri katerih se simptomi tesnobe pojavijo brez zunanje nevarnosti. Ti simptomi tesnobe so lahko fizični (hitro bitje srca, znojenje itd.) in psihološki (katastrofalno razmišljanje, izogibanje vedenju, kot je zavračanje iti skozi vrata itd.). Anksiozna motnja se lahko kaže v različnih oblikah:
Generalizirana anksiozna motnja.
Za ljudi z generalizirano anksiozno motnjo so skrbi in strahovi stalni spremljevalci. Pogosto so ti strahovi brez konkretnega vzroka (razpršene skrbi, tesnoba in splošna nervoza).
Lahko pa se nanašajo tudi na resnične grožnje (možnost prometne nesreče ali bolezni bližnjih sorodnikov itd.), čeprav so v tem primeru simptomi tesnobe pretirani.
Obsesivno kompulzivna motnja
Za obsesivno-kompulzivno motnjo so značilne obsesivne misli in/ali dejanja. Oboleli se na primer napeto in zaskrbljeno odzovejo, ko jim preprečijo izvajanje določenih obredov. Sem spadajo na primer prisile po umivanju, štetju predmetov ali večkratnem preverjanju, ali so okna zaklenjena.
Obsesivne misli imajo lahko na primer agresivno, žaljivo ali zastrašujočo vsebino.
Fobija
Ljudje s fobijo se pretirano bojijo določenih situacij ali predmetov. Vendar večina obolelih ve, da so njihovi strahovi pravzaprav neutemeljeni. Kljub temu ustrezni ključni dražljaji sprožijo včasih burne reakcije strahu.
Takšni ključni dražljaji so lahko določene situacije (potovanje z letalom, velika nadmorska višina, vožnja z dvigalom itd.), naravni pojavi (nevihte, odprte vode itd.) ali določene živali (kot so pajki, mačke). Včasih fobijo sprožijo tudi stvari, povezane z boleznijo in poškodbo (kri, injekcije itd.).
Strokovnjaki razlikujejo tri glavne vrste fobij:
Agorafobija ("klavstrofobija").
Srednjeročno se oboleli zaradi strahu pogosto povsem umaknejo in ne zapustijo več svojih domov.
Socialna fobija
Ljudje s socialno fobijo se bojijo biti v središču pozornosti, se znajti v neprijetni situaciji ali spodleteti. Zato se vse bolj umikajo iz družbenega življenja.
Specifična fobija
Tu ima fobija ozko definiran sprožilec. Tako je na primer pri arahnofobiji, fobiji od brizg, strahu pred letenjem, klavstrofobiji (strah pred zaprtimi prostori) in strahu pred višino (vrtoglavica).
Vsake fobije ni treba zdraviti. Toda če vaša anksiozna motnja omejuje kakovost vašega življenja, bi morali imeti terapijo.
Posttravmatska stresna motnja (PTSP).
Posttravmatska stresna motnja (PTSM) se pojavi kot posledica izjemno stresne ali ogrožajoče izkušnje (travme). To je lahko na primer vojna izkušnja, naravna katastrofa, resna nesreča, smrt bližnjega sorodnika, spolna zloraba ali druge izkušnje nasilja.
Za PTSM so značilni tako imenovani prebliski. Gre za nenadne, izjemno stresne spominske drobce, v katerih prizadeta oseba znova in znova podoživlja travmatično izkušnjo. Prebliske sprožijo na primer zvoki, vonjave ali določene besede, ki so tesno povezane s travmatično izkušnjo.
Da bi se izognili tem dražljajem, se mnogi travmatizirani ljudje umaknejo. So zelo živčni in razdražljivi, trpijo zaradi motenj spanja in koncentracije, hkrati pa se zdijo vse bolj brezčutni.
Panična motnja
Panična motnja je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Prizadeti imajo ponavljajoče se močne napade anksioznosti s hudimi fizičnimi in psihološkimi simptomi. Med njimi so zasoplost, hiter srčni utrip, tiščanje v grlu ali občutek zadušitve, potenje, slabost, strah pred smrtjo ali izgubo nadzora in občutki neresničnosti.
Ponavadi panični napad traja manj kot pol ure. Lahko se pojavi povsem nepričakovano ali pa ga sprožijo določene situacije.
Druge vrste patološke anksioznosti
Ljudje s hipohondrijo (nov izraz: hipohondrična motnja) živijo v trajnem strahu pred resno ali celo smrtno boleznijo. Pri tem si napačno razlagajo neškodljive telesne simptome. Tudi zagotovila zdravnikov, da so zdravi, jih ne morejo prepričati ali pomiriti.
Hipohondrija spada med tako imenovane somatoformne motnje – tako kot srčna nevroza: pri tem prizadeti trpijo zaradi palpitacij in kratkega dihanja ter se bojijo srčnega infarkta, ne da bi našli organski vzrok za težave.
Včasih se tesnoba pojavi kot simptom drugih bolezni. Na primer, ljudje s shizofrenijo pogosto trpijo zaradi velike tesnobe. Svoj zunanji svet dojemajo kot grozeč, imajo halucinacije ali preganjalne blodnje. Depresijo pogosto spremljajo tudi objektivno neutemeljeni strahovi.
Anksioznost: Vzroki
Obstajajo različne teorije o izvoru patološke anksioznosti oziroma anksioznih motenj:
- Pristopi vedenjske terapije pa na strahove gledajo kot na naučene. Primer je strah pred letenjem. Lahko se razvije, ko je zadevna oseba na krovu doživela nevarno situacijo (npr. močne turbulence). Skladno s tem se strahovi lahko razvijejo zgolj z opazovanjem – na primer, ko otrok doživi, da se njegova mama boji pajka.
- Nevrobiološki pristopi pa predpostavljajo, da je avtonomni živčni sistem pri anksioznih bolnikih bolj nestabilen kot pri zdravih ljudeh in se zato posebej hitro in burno odziva na dražljaje.
Dejavniki, ki lahko sprožijo anksioznost
- Stres: hud duševni stres lahko povzroči trajne občutke tesnobe ali napade panike.
- Travma: travmatične izkušnje, kot so vojna, nesreče, zloraba ali naravne katastrofe, lahko sprožijo ponavljajočo se tesnobo.
- Uporaba alkohola in drog: uporaba drog, kot so alkohol, LSD, amfetamini, kokain ali marihuana, lahko povzroči tudi tesnobo ali paniko.
- Motnje delovanja ščitnice: tako hipertiroidizem kot hipotiroidizem lahko povzročita anksioznost in napade panike.
- Bolezni srca: Organske srčne težave, kot so srčne aritmije ali srčna stenoza (angina pektoris), lahko prav tako sprožijo močno tesnobo.
- Bolezni možganov: V redkih primerih je za anksioznostjo organska bolezen možganov, na primer vnetje ali možganski tumor.
Anksioznost: Kdaj morate k zdravniku?
Če eden ali več od naslednjega velja za vas, morate obiskati zdravnika glede vaše tesnobe:
- Vaša tesnoba je pretirana.
- Vaša tesnoba je vsakič pogostejša in intenzivnejša.
- Svoje tesnobe ne morete premagati sami.
- Vaše trenutne življenjske okoliščine ne morejo pojasniti resnosti vaše tesnobe.
- Vaša kakovost življenja je močno omejena zaradi vaše tesnobe.
- Zaradi tesnobe se umaknete iz družbenega življenja.
Celo strahovi, ki imajo razumljiv vzrok, lahko zahtevajo zdravljenje. Na primer, ko smrtno nevarno bolezen, kot je rak, spremlja velika tesnoba.
Anksioznost: kaj naredi zdravnik?
Zdravnik postavi diagnozo po podrobnem razgovoru, v katerem se pogovori tudi o možnih vzrokih in sprožilcih strahov (anamneza). Pri tem procesu pomagajo specializirani vprašalniki. Omogočajo oceno, kako močna je vaša tesnoba in proti čemu je usmerjena.
V nekaterih primerih so potrebne dodatne preiskave (kot so krvne preiskave, EKG), da se izključijo organski vzroki simptomov tesnobe.
Ko je vaša tesnoba podrobneje razjasnjena, lahko zdravnik predlaga ustrezno zdravljenje.
Kognitivno vedenjsko zdravljenje
Kognitivno vedenjska terapija se je izkazala za posebej učinkovito pri zdravljenju anksioznosti. Uporablja se lahko za odkrivanje in dvom o vedenjskih vzorcih, mislih in občutkih, ki sprožijo tesnobo. Ciljno usmerjene vaje pomagajo spremeniti te vzorce, ki sprožijo tesnobo.
Bolniki s socialno fobijo lahko z igranjem vlog preizkusijo grozljive situacije v zaščitenem prostoru. Na ta način pridobijo samozavest in socialne veščine. To jim pomaga premagati strahove.
Globinske psihološke metode
Včasih je lahko koristna tudi globinska psihološka terapija (npr. psihoanaliza). To lahko razkrije in deluje na globlje psihološke težave kot korenine tesnobe.
Zdravila
Poleg psihoterapevtskih ukrepov lahko anksioznost obvladujemo tudi z zdravili. Med drugim so se izkazali za učinkovite antidepresivi. Pomirjevala, kot so benzodiazepini, lahko tudi ublažijo tesnobo. Ker pa lahko povzročijo odvisnost, jih je treba jemati le pod zdravniškim nadzorom in omejen čas.
Zdravljenje vzročnih bolezni
Če so vzrok za patološko anksioznost druge bolezni (na primer shizofrenija), jih je treba obravnavati strokovno.
Anksioznost: Kaj lahko storite sami
Tudi pri »normalni« (ne patološki) tesnobi in napetosti bi morali postati aktivni.
Sprostitvene metode
V vsakem primeru se je smiselno naučiti kakšne metode sproščanja. Razlog: sproščenost in tesnoba sta dve čustveni stanji, ki se med seboj izključujeta. Če torej obvladate tehniko sproščanja, jo lahko uporabite za obvladanje tesnobe in celo napadov panike. Primeri vključujejo posebne dihalne vaje, jogo, avtogeni trening in Jacobsonovo progresivno mišično relaksacijo.
Zdravilne rastline
Pri simptomih, kot so tesnoba, živčnost, notranja napetost in nemir, še posebej pomagajo naslednje zdravilne rastline:
Uporabljajo se lahko posamično ali v kombinaciji.
Že pripravljeni pripravki iz lekarne
V lekarnah so na voljo različni že pripravljeni pripravki na osnovi omenjenih zdravilnih rastlin, na primer v obliki kapsul, dražejev ali kapljic. Zdravila rastlinskega izvora imajo nadzorovano vsebnost učinkovin in so uradno odobrena kot zdravila. Za nasvet o izbiri in uporabi se posvetujte s svojim farmacevtom.
Zdravilne rastline kot čaj
Če se vaša tesnoba kljub zdravljenju ne izboljša ali celo poslabša, se morate posvetovati z zdravstvenim delavcem. Če morate poleg tega jemati še druga zdravila, se pred uporabo pripravkov iz zdravilnih rastlin posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Tako se boste izognili neželenim interakcijam.
Življenjski slog
Poleg tega lahko bolj zdrav življenjski slog pozitivno vpliva tudi na simptome tesnobe. Na primer, vadba zmanjšuje stres in povečuje telesno pripravljenost. Poleg tega telovadba izboljša spanec, ki je pri mnogih anksioznih bolnikih močno moten.
Zdrava prehrana zagotavlja dodatno energijo. Vse to vpliva tudi na psihično stabilnost – tisti, ki se počutijo bolj čuječi in fit, se lažje soočajo s težavami, konflikti in tesnobo.
