Zgodnje odkrivanje okvare sluha: G 20 presejalni hrup

Previdnostni pregled G 20 se uporablja za zgodnje odkrivanje poškodb ušes čutnega organa in za ohranjanje njegove funkcionalnosti med delom s hrupom. Treba je opredeliti prizadeta območja hrupa in presejanje je obvezno. To zdravje pri delu pregled se opravi za vse zaposlene, katerih sluh je ohranjen. Za osebe z globoko diagnosticirano ORL izguba sluha ali gluhost je zaposlitev na območjih s hrupom možna brez izvajanja preizkusov sluha. Delodajalec mora organizirati preventivni pregled G 20, če je med poklicno dejavnostjo na delovnem mestu dosežena ali presežena zgornja vrednost delovanja tako imenovane dnevne ravni izpostavljenosti hrupu 85 dB (decibel) ali najvišje ravni zvočnega tlaka 137 dB, ker je nad temi mejami pričakovati poškodbe sluha. Hrupno delo se pojavlja pri mnogih poklicih. Nekateri primeri so rudarstvo, železo in kovinska industrija, gradbena industrija za obdelavo lesa, pa tudi na področjih, kot sta tekstilna in papirna industrija.

Indikacije (področja uporabe)

Zaščito G20 je treba izvajati pri delu na območjih s hrupom z zgornjo vrednostjo dnevne izpostavljenosti hrupu 85 dB (decibelov) ali najvišjo stopnjo zvočnega tlaka 137 dB.

Pred pregledom

Pred pregledom sluh zaposlenega vsaj 80 ur ne bi smel biti izpostavljen zvoku na povprečni ravni> 14 dB. Če temu ni tako, se mora delavec odpočiti hrupu, da je upravičen do pregleda.

Postopek

Začetni pregled se opravi pred začetkom dela, prvi nadaljnji pregled pa po 12 mesecih. Nadaljnje nadaljnje preiskave, odvisne od izpostavljenosti hrupu, je treba opraviti po 30 mesecih in po 60 mesecih, če je dnevna raven izpostavljenosti hrupu pod 90 dB ali najvišja raven zvočnega tlaka pod 137 dB. Zaključni pregled se opravi ob prenehanju dela na območjih s hrupom. Možni so tudi zgodnji nadaljnji pregledi. Urediti jih je treba v posameznih primerih po presoji zdravnika na zahtevo zaposlenega, če sumi na vzročno zvezo med njegovo boleznijo in njegovo delovno aktivnostjo in če motnje sluha izvirajo iz bolezni ali nesreče. Izpitni program je sprva sestavljen iz sedmega testa, ki je osnovna anketa o stanju in vodi do nadaljnjega pregleda le, če obstajajo nepravilnosti. Ta test lahko izvaja usposobljeno osebje pod nadzorom zdravnika medicine dela. Predpogoj za to je, da odgovorni zdravstveni delavec naključno preveri teste. Sedmi test, Noise I, vključuje naslednje komponente:

  • Kratka anamneza
  • Pregled zunanjega ušesa
  • Zvočna avdiometrija (medicinska merilna metoda za testiranje sluha z merjenjem glasnosti različnih visokih tonov, ki samo povzročajo občutek sluha) v prevodnosti zraka (testne frekvence 1-6 kHz).
  • Nasvet glede zaščite sluha

Če se v tem programu odkrijejo patološke ugotovitve, se samodejno začne pregled hrupa II, ki ga mora opraviti zdravnik medicine dela in ga sestavljajo:

  • Zdravstvena zgodovina
  • Otoskopski pregled (opazovanje zunanjega slušni kanal in ušesna ušesa).
  • Weberjev test (sopomenka: Weberjev test; Weberjev test) Izvedba: noga vibrirajočih vilic je postavljena na pacientovo krono. Zvok se prek kostne prevodnosti prenaša v oba notranja ušesa. Običajni sluh: Zvok iz glasbene vilice se sliši enako v obeh ušesih (sredi Glava), zvok ni stranski (lat. latus = stran). Enostranska ali asimetrična motnja sluha: ton naravna vilice na eni strani se imenuje "lateralizacija" (lateralizacija).
    • Enostranska motnja zaznavanja zvoka: boljši sluh (normalno) notranjega ušesa (bolnik lateralizira zdravo uho) zazna glasneje.
    • Enostranska motnja prevodnosti zvoka: zvok se sliši glasneje v obolelem ušesu
  • Preskus sluha pri prevodnosti zraka (testne frekvence 0.5 - 8 kHz) in kostni prevodnosti (testne frekvence 0.5 - 4 kHz ali 6 kHz, odvisno od vrste naprave).
  • Individualni nasvet glede zaščite sluha

Če izguba sluha, ki je bil določen pri pregledu hrupa II, je ali presega 40 dB pri 2 kHz, potem je potreben razširjeni dodatni pregled hrupa III. Ta pregled lahko naroči zdravnik medicine dela pri ORL zdravniku. Vključuje:

  • Otoskopski pregled
  • Zvočna avdiometrija v prevodnosti zraka in kosti
  • Govorni avdiogram za obe ušesi in kadar je upravičena indikacija:
  • Timpanometrija (srednje uho merjenje tlaka).
  • Določitev praga stapediusovega refleksa - postopek merjenja beleži spremembe impedance, ki jih med drugim povzroča stapediusov refleks. V tem procesu se stapediusna mišica (stapes mišica) refleksno skrči pri velikih količinah, s čimer se ojača kostna veriga za zaščito notranjega ušesa. Številne bolezni srednjega in notranjega ušesa, pa tudi refleksni lok, vodi do odstopajočih impedančnih vrednosti in se tako diagnosticirajo s pomočjo meritve.

Po pregledu

Po pregledu je treba uvesti terapevtske ukrepe v skladu z zdravstvenimi ugotovitvami ali pa upoštevati ukrepe za zaščito sluha.