Diagnoza spondilolisteze

V večini primerov precej nespecifični simptomi Spondilolisteza so opisani. Klinične slike običajno ni mogoče diagnosticirati samo na podlagi ugotovitev pregleda. Samo v primeru naprednega mladoletnika Spondilolisteza ali je mogoče zaznati kakršne koli spremembe v hoji (hoja po napeti vrvi, potisk) ali pojav skakalnice. Pri pojavu skakalnice je zaradi drsenja vretenc otipljiva in vidna deformacija spodnje ledvene hrbtenice, podobna skakalnici. Slikovne tehnike pomagajo diagnosticirati bolezen in njen obseg.

Rentgen

Načeloma Rentgen slikanje hrbtenice lahko opišemo kot osnovno diagnostično tehniko slikanja za Spondilolisteza. Rentgen lečečemu zdravniku omogoča vpogled v držo hrbtenice. Poleg tega se kostne spremembe (kalcij zmanjšanje soli, ukrivljenost hrbtenice, vretenca Zlom, vretenčni sklep artroza (fasetni sindrom), telo vretenc priponke, spondilolize, spondilolisteze) in hernije diska.

Spondilolistezo lahko prepoznamo na običajnih rentgenskih žarkih na bočni sliki. Pogosta klinična klasifikacija resnosti spondilolisteze je Meyerdingova klasifikacija. V diagnozi je drsni postopek razdeljen na 4 stopnje resnosti, odvisno od četrtine, v kateri je podaljšek zadnjega roba drsnega vretenca na drsni površini vretenca spodaj

  • Meyerding I: do 25% spondilolisteze
  • Meyerding II: do 50% spondilolisteza
  • Meyerding III: do 75% spondilolisteza
  • Meyerding IV: do 100% spondilolisteza (spondiloptoza)

Nekaj ​​nestabilnosti hrbtenice ni vidno na običajnih bočnih slikah, je pa opazno le pri upogibanju trupa naprej ali nazaj.

V teh primerih tako imenovane funkcionalne slike hrbtenice pomagajo pri upogibanju trupa naprej in nazaj. Okvaro spondilolize je najbolje prepoznati v diagnostiki na poševnih slikah ledvene hrbtenice kot "ovratnik pasje figure" ali v računalniški tomografiji (CT). Sekcijska slikovna diagnostika (CT in MRI, s kontrastnim sredstvom ali brez njega HWSLWS ali brez) omogoča bolečina ki se dodeli določenemu živcu ali določenemu delu hrbtenice.

S pomočjo CT (računalniške tomografije) preiskave spondilolisteze lahko odgovorimo na podrobnejša vprašanja zlasti glede kostne strukture (npr. Spondiloliza (spondilolisteza), hrbtenični kanal stenoza, telo vretenc Zlom). Še bolj dragocen pri diagnostiki hrbtenice pa je MRI vratne / ledvene hrbtenice (slikanje z magnetno resonanco), ki je poleg kostnih struktur bistveno boljši od CT in prikazuje tudi strukture mehkih tkiv (medvretenčne ploščice , živčne korenine, vezi). Vse zgoraj omenjene bolezni je mogoče odkriti z magnetno resonanco in jih dodeliti določenemu delu hrbtenice. Dvakrat prikazano je enako Rentgen slika, na kateri je mogoče prepoznati tipično konfiguracijo spondilolize (pasja slika).