Kratek pregled
- Simptomi: pogost kašelj z izpljunkom (povečano nastajanje sluzi); kasneje težko dihanje ob naporu ali celo brez napora, zmanjšana zmogljivost; v primeru zapletov, srčna aritmija, modrikasta koža in nohti zaradi pomanjkanja kisika in edemi
- Zdravljenje: Prenehajte s kajenjem, nezdravljeno z vdihavanjem, masaže s tapkanjem, dihalna gimnastika; zdravljenje z bronhodilatatorji ali kortizonom; antibiotiki za sekundarno bakterijsko okužbo
- Vzroki: Predvsem kajenje, redkeje genetski dejavniki ali okoljski vplivi, kot so onesnaževala
- Diagnoza: Anamneza (anamneza), fizični pregled s poslušanjem pljuč, test pljučne funkcije (spirometrija), RTG prsnega koša, računalniška tomografija (CT), preiskava sputuma in krvnih plinov, elektrokardiografija (EKG) in ehokardiografija (ultrazvok srca). ) v primeru zapletov, če je potrebno
- Prognoza: redko ozdravljiva, pogosto dobra prognoza v zgodnjih fazah z zdravljenjem; pri napredovalem bronhitisu (KOPB) obstaja tveganje za zaplete, kot so popuščanje desnega srca ali srčna aritmija, pa tudi zasoplost, potem je napoved bistveno slabša
- Preventiva: prenehajte kaditi, izogibajte se stiku z dražilnimi snovmi, vodite zdrav življenjski slog z redno telesno vadbo; dedni kronični bronhitis je skoraj nemogoče preprečiti
Kaj je kronični bronhitis?
Zdravniki razlikujejo med dvema oblikama kroničnega bronhitisa:
- Preprost (neobstruktivni) kronični bronhitis: Tu so bronhialne cevi kronično vnete. Običajno gre za blažjo od obeh oblik bolezni.
- Obstruktivni kronični bronhitis: Tu so kronično vneti bronhi dodatno zoženi (obstrukcija = obstrukcija, zapora). Zdravniki govorijo tudi o kroničnem obstruktivnem bronhitisu (COB), ki ga pogosto imenujemo »kadilski kašelj«.
Obstruktivni kronični bronhitis se običajno razvije v kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Tudi alveoli so takrat preveč napihnjeni (pljučni emfizem). KOPB je torej kronični obstruktivni bronhitis v kombinaciji z emfizemom. Bolezen je eden najpogostejših vzrokov smrti po vsem svetu.
Koga prizadene kronični bronhitis?
V Nemčiji ima približno 10 do 15 odstotkov odraslih preprost kronični bronhitis. Kajenje je največji dejavnik tveganja: vsak drugi kadilec, starejši od 40 let, ima kronični bronhitis. Moški zbolijo za to boleznijo veliko pogosteje kot ženske.
Obstruktivni kronični bronhitis prizadene približno dva do tri odstotke žensk in štiri do šest odstotkov moških. Skoraj vsi bolniki so kadili ali pa to počnejo tudi po postavitvi diagnoze.
Simptomi
Če so kronično vneti bronhi dodatno razdraženi (npr. zaradi onesnaževalcev zraka, tobačnega dima, okužb itd.), se simptomi običajno poslabšajo.
Tudi kašelj z več ali manj izpljunka je tipičen znak akutnega bronhitisa. Pri kroničnem bronhitisu pa so simptomi precej manj izraziti.
Bolnikovo splošno stanje je pri kroničnem bronhitisu običajno dobro. Težav z dihanjem ni ali jih skoraj ni.
Z napredovanjem bolezni se navadni kronični bronhitis pogosto razvije v kronični obstruktivni bronhitis, kar pomeni, da se vneti bronhi vse bolj zožijo. To ovira pretok zraka pri vdihu in izdihu.
Če je zakrčenost blaga, se težko dihanje pojavi le ob stresu, na primer pri hoji. Z napredovanjem bolezni pa se dihalne poti vse bolj ožijo. Zaradi tega je dihanje vedno težje. Tudi pri zmernem naporu (kot je plezanje po stopnicah) bolniki hitro zadihajo. V najhujših primerih obstruktivni kronični bronhitis povzroča težko dihanje tudi brez telesnega napora (torej v mirovanju).
Oteženo dihanje bolnike stane veliko energije. Posledično se zmanjša njihova učinkovitost.
V vseh fazah obstruktivnega kroničnega bronhitisa obstaja tveganje za pojav simptomov pljučnega emfizema: ker se pljučni alveoli prenapnejo in propadejo, dihalna kapaciteta pljuč pa se trajno zmanjša. Pljuča se preveč napihnejo. Kronični bronhitis se je nato razvil v KOPB. Prehod je tekoč.
Kronični bronhitis poslabša samočistilno sposobnost pljuč. Bolniki so zato dovzetni za dodatne bakterijske okužbe dihal. Poveča se tudi tveganje za pljučnico.
Ali je mogoče zdraviti kronični bronhitis?
Kajenje je najpomembnejši sprožilec kroničnega bronhitisa. Zdravljenje je torej uspešno le, če prizadeti popolnoma opustijo tobak (»nehajo kaditi«). Izogibati se je treba tudi pasivnemu kajenju. Če je le mogoče, se je treba izogibati tudi drugim škodljivim snovem, ki dražijo bronhije. Če pacient pride v stik s takšnimi dražilnimi snovmi pri delu, je morda priporočljivo ponovno usposabljanje.
Nadaljnje zdravljenje kroničnega bronhitisa je odvisno od resnosti bolezni. Načeloma obstajajo nefarmakološki in farmakološki ukrepi.
Nefarmakološki ukrepi
Koristne so tudi posebne dihalne tehnike. Zdravniki pogosto priporočajo "lip brake", na primer: bolnik izdihne skozi skoraj stisnjene ustnice. To ustvari višji pritisk v bronhih, kar zmanjša njihov kolaps. Koristne so tudi dihalne vaje, ki podpirajo dihanje. Fizioterapevt bo pacientu pokazal ustrezne vaje.
Kronični bronhitis mnoge bolnike spodbudi k pomirjenju. To še posebej velja, če imajo tudi zožene dihalne poti (obstruktivni kronični bronhitis). Vendar pa je zelo pomembno, da bolniki ostanejo telesno aktivni. Redna vadba in šport povečujeta splošno odpornost in kakovost življenja. Če je kronični bronhitis že bolj napredoval, je najbolje izvajati vadbo pod zdravniškim nadzorom.
Zelo pomembna je tudi zdrava, uravnotežena prehrana. Na splošno spodbuja dobro zdravje. To je še posebej pomembno za bolnike s prenizko telesno težo. Zlasti obstruktivni kronični bronhitis je lahko tako izčrpavajoč, da bolniki močno izgubijo težo. Takrat je priporočljiva visokokalorična dieta. Poskrbite tudi za dovolj tekočine.
Zdravilo za kronični bronhitis
Včasih bolnikom dajemo tako imenovane glukokortikoide ("kortizon"). Ti zavirajo kronično vnetje v bronhijih in delujejo dekongestivno na sluznico. Učinkovine se običajno vdihavajo.
Če kronični bronhitis spremlja tudi bakterijska okužba, bo zdravnik predpisal antibiotike.
(Obstruktivni) kronični bronhitis se včasih akutno poslabša (poslabšanje). Možni sprožilci so na primer akutne okužbe z bakterijami ali virusi. To zahteva hitro in intenzivno zdravljenje pri zdravniku, po možnosti v bolnišnici.
Nekateri bolniki poročajo, da jim sredstva za izkašljevanje (kot sta acetilcistein ali ambroksol) dobro delujejo. Vendar pa učinkovitost teh zdravil ni bila jasno znanstveno dokazana.
Kaj povzroča kronični bronhitis?
Kronični bronhitis je predvsem »kadilska bolezen«: tobačni dim neposredno poškoduje sluznico dihalnih poti. Vname se in proizvaja bolj viskozno sluz.
Tobačni dim tudi zavira gibanje migetalk v bronhih. Ti običajno prenašajo sluz, klice in druge tuje snovi proti izhodu (sapnik in grlo). Pri kadilcih pa tega ne zmorejo več v zadostni meri.
Redkejši vzroki kroničnega bronhitisa
Onesnaževala v okolju in na delovnem mestu so manj pogosti vzroki kroničnega bronhitisa. To so na primer plini, prah in hlapi, ki dražijo dihala. Primeri vključujejo žveplov dioksid, dušikove okside, ozon, kadmij, silikate, lesni, papirni, žitni in tekstilni prah.
Kronični bronhitis redko povzročijo tudi tako imenovani endogeni dejavniki. To so dejavniki, ki so na strani bolnika samega, na primer genetski dejavniki. V nekaterih primerih prirojeno pomanjkanje encima alfa-1-antitripsina sproži kronični bronhitis. Možen vzrok je tudi tako imenovani sindrom pomanjkanja protiteles. Drugi ljudje trpijo za prirojeno motnjo migetalk v dihalnih poteh. V otroštvu pogosto razvijejo obstruktivni kronični bronhitis.
Pri nekaterih bolnikih se je huda akutna okužba dihal razvila v kronični bronhitis. To tveganje obstaja zlasti, če oboleli okužbe ne zdravi ali jo zdravi pozno – z drugimi besedami, če se okužba prenese. K nastanku kroničnega bronhitisa prispevajo tudi ponavljajoče se okužbe dihalnih poti.
Kako lahko diagnosticiramo kronični bronhitis?
Ob sumu na kronični bronhitis je prava oseba za stik z izkušenim družinskim zdravnikom ali pulmologom.
Zdravnik se s pacientom najprej podrobno pogovori, da pridobi njegovo anamnezo (anamnezni razgovor). Možna vprašanja vključujejo:
- Kakšni so točno vaši simptomi? Kako dolgo že imate simptome?
- Ste kadilec?
- Od kdaj in koliko kadiš?
- Ali ste bili/ste izpostavljeni kakšnemu posebnemu onesnaževalcu, na primer pri delu?
- Ali imate že obstoječe ali osnovne bolezni?
Temu sledi fizični pregled. Med drugim bo zdravnik s stetoskopom poslušal vaša pljuča. On ali ona bo običajno slišal hropenje. Če je prisoten obstruktivni kronični bronhitis, je na splošno mogoče slišati tako imenovano piskajoče dihanje. To je žvižgajoč zvok pri izdihu. Kaže na zožene dihalne poti.
Test pljučne funkcije
Zdravnik s testom delovanja pljuč preveri, kako dobro delujejo bolnikova pljuča. To je še posebej pomembno v primeru obstruktivnega kroničnega bronhitisa. Na voljo so različne metode, na primer spirometrija. Delovanje pljuč lahko še bolj natančno preverimo s tako imenovano telesno pletizmografijo.
Rentgenski pregled prsnega koša
Rentgen prsnega koša (rentgen prsnega koša) se uporablja predvsem za izključitev drugih vzrokov za simptome. Na primer, pljučni rak in pljučna tuberkuloza povzročata podobne simptome kot kronični bronhitis. Enako velja za tujke v pljučih in tako imenovane bronhiektazije (izbočenje bronhijev).
Kronični bronhitis pusti na rentgenski sliki nepravilne, difuzne proge ali trakaste sence. Zdravniki to imenujejo skvamozna atelektaza ali "umazan prsni koš". Sence nastanejo, ker je v alveolah premalo ali nič zraka. Posledično se ustrezna pljučna površina zmanjša ali sploh ne razširi.
Nadaljnji pregledi
Za vizualizacijo prsnega koša se včasih uporablja računalniška tomografija (CT). To omogoča na primer izključitev bronhiektazije.
Zdravnik včasih podrobneje pregleda vzorec izkašljanega izmečka. To lahko uporabite na primer za ugotavljanje, ali se je bakterijska okužba razširila tudi v dihalne poti.
Zdravniki pogosto merijo krvne pline, to je vsebnost kisika in ogljikovega dioksida ter pH vrednost krvi. Rezultate je mogoče uporabiti za oceno, kako napredoval je kronični bronhitis. To je še posebej pomembno v primeru obstruktivnega kroničnega bronhitisa.
Kronični bronhitis se običajno razvije šele v starejši starosti. Če pa je bolnik mlajši od 45 let in/ali ima družinsko anamnezo KOPB, je vzrok pogosto dedno pomanjkanje alfa-1-antitripsina (pomanjkanje antitripsina). Vzrok je lahko tudi prirojeno pomanjkanje določenih protiteles (sindrom pomanjkanja protiteles). Krvni test bo dal ustrezne informacije.
Kakšen je uspeh zdravljenja kroničnega bronhitisa?
Kronični bronhitis je le redko mogoče pozdraviti – pod pogojem, da je še vedno v zelo zgodnji fazi in se strogo izogibamo sprožilnemu dejavniku (kajenje, druge škodljive snovi itd.). Toda tudi preprost kronični bronhitis običajno traja vse življenje. Ob ustreznem zdravljenju je pričakovana življenjska doba na splošno zelo dolga in oboleli dočakajo visoko starost – preprost kronični bronhitis ne skrajša življenjske dobe.
Pri slabih 20 odstotkih bolnikov pa se preprosti kronični bronhitis čez čas razvije v obstruktivni kronični bronhitis. Dihalne poti so takrat trajno zožene. Zdravila (npr. simpatikomimetiki) lahko le delno obrnejo to zožitev ali vsaj omilijo simptome.
Drug grozljiv zaplet je popuščanje desnega srca (cor pulmonale).
Poleg tega so bolniki zaradi kroničnega bronhitisa na splošno bolj dovzetni za okužbe, kot sta gripa in pljučnica. Takšni zapleti običajno bistveno poslabšajo bolnikovo stanje. Zdravniki zato ljudem, ki imajo obstruktivni kronični bronhitis, priporočajo redno cepljenje proti gripi in pnevmokokom (pogostim povzročiteljem pljučnice).
Ali je mogoče preprečiti kronični bronhitis?
Ker je kajenje glavni vzrok kroničnega bronhitisa, je najboljši način za preprečevanje bolezni močno zmanjšanje ali popolna opustitev kajenja. Le »opustitev kajenja« prepreči prekomerno draženje sluznice v dihalnih poteh, predvsem bronhijev.
Izogibajte se dražilnim snovem, ki so možni sprožilci. Pogovorite se s svojim delodajalcem, če sumite, da so v vašem poklicnem okolju (v službi) snovi, ki dražijo vaše dihalne poti. Morda bo treba prestrukturirati ali zamenjati službo.
Če obstajajo dedni dejavniki tveganja, kroničnega bronhitisa težko ali sploh ne moremo preprečiti. Vodite čim bolj zdrav življenjski slog in redno telovadite, da preprečite zaplete.
