Kratek opis
- Kaj je agnozija? Pri agnoziji prizadeta oseba ne more več prepoznavati čutnih dražljajev, čeprav je zaznava ohranjena, čutni organ intakten, pozornost in intelektualne sposobnosti pa niso okrnjene.
- Vzroki: poškodbe določenih možganskih režnjev, npr. zaradi možganske kapi, možganskega tumorja, možganskega abscesa ali bolezni, pri katerih zaporedno odmre možgansko tkivo (kot pri Alzheimerjevi bolezni).
- Simptomi: Odvisno od vrste agnozije, npr. nezmožnost prepoznavanja videnega (vidna agnozija) ali prepoznavanja zvokov (slušna agnozija).
Agnosija: Opredelitev
Pri agnoziji prizadeta oseba ne more več prepoznati čutnih dražljajev, čeprav je samo zaznavanje ohranjeno. Tako čutila delujejo pravilno, prav tako ni duševnih motenj (kot je demenca). Namesto tega agnozija temelji na motnji pri obdelavi informacij, na primer zaradi možganske kapi. Je razmeroma redek.
Oblike agnozije
- vidna agnozija s posebnimi oblikami, kot so prozopagnozija, barvna agnozija
- taktilna agnozija
- prostorska agnozija
- vohalna agnozija
- slušna agnozija
- avtotopagnozija
- Anosognozija
Agnozija: vzroki in možne bolezni
Agnozija je posledica poškodbe določenih možganskih režnjev: okcipitalnega, parietalnega ali temporalnega režnja – vsi so del velikih možganov. Na primer, vizualno agnozijo povzroči poškodba okcipitalnega režnja – najbolj zadnjega dela možganov, katerega naloge vključujejo obdelavo vizualnih informacij. Nasprotno pa je akustična agnozija posledica poškodbe v predelu zadnjih temporalnih režnjev (temporalni reženj), ki je nepogrešljiv za sluh. Avtotopagnozija je posledica poškodbe parietalnega režnja.
Možni vzroki za poškodbe možganov so:
- Poškodba glave
- Možganska kap
- Možganski tumor
- Možganski absces
- Bolezni s progresivnim propadom možganskega tkiva (kot je Alzheimerjeva bolezen)
Agnozija: simptomi
Vizualna agnozija
V primeru vizualne ali optične agnozije (imenovane tudi slepota duše) prizadeta oseba ne more povezati optičnih zaznav z optičnimi spomini. To pomeni, da bolnik vidi predmet (predmet, obraz itd.), ne more pa ga prepoznati. Če pa sliši predmet ali ga na primer napade, je možno, da ga bo prepoznal.
Vizualna agnozija je razdeljena na različne podtipe, kot so:
- Prosopagnozija (obrazna slepota): prizadeti posamezniki ne morejo prepoznati in razlikovati znanih obrazov (družinskih članov, prijateljev itd.). Namesto tega se morajo za identifikacijo posameznikov zanašati na druge značilnosti (glas, oblačila, kretnje itd.).
- asociativna agnozija: Tu prizadeta oseba prepozna obliko in obliko predmeta (kot je kladivo), vendar ne pozna njegovega pomena. To pomeni, da ne ve, čemu služi kladivo.
- Barvna agnozija: prizadete osebe lahko zaznavajo barve, ne morejo pa jih prepoznati in poimenovati. Te oblike agnosije ne smemo zamenjevati z barvno slepoto – stanjem, pri katerem prizadeti posamezniki ne morejo zaznati posameznih ali vseh barv.
Taktilna agnozija
Taktilno agnozijo imenujemo tudi stereoagnozija, astereognozija ali taktilna slepota. Razume se kot nezmožnost prepoznavanja nečesa samo s palpacijo ali dotikom (brez vizualnega nadzora), čeprav čutilo za dotik deluje normalno. Tako prizadeta oseba samo z dotikom in tipanjem ne more prepoznati in poimenovati predmetov in materialov.
Prostorska agnozija
Pri tej obliki motnje prepoznavanja se prizadeta oseba ne more orientirati v prostoru ali na lastnem telesu.
Vohalna agnozija
Slušna agnozija
Slušna agnozija se imenuje tudi gluhost duše. Zanjo je značilno, da prizadeta oseba kljub nepoškodovanemu sluhu ne more prepoznati zvokov ali tonov oziroma jih prepoznati v njihovem kontekstu. Na primer, če v sosednji sobi zazvoni telefon, ga sliši, vendar tega ne more prepoznati kot telefonsko zvonjenje. Lahko pa sliši posamezne tone, vendar jih v njihovem kontekstu ne more prepoznati kot melodije.
Avtotopagnozija
Pri avtotopagnoziji prizadeta oseba ne more locirati in poimenovati lastnih delov telesa in ne more pravilno lokalizirati kožnih dražljajev na svojem telesu, čeprav je površinska občutljivost nedotaknjena.
Anosognozija
Agnozija: Kdaj morate k zdravniku?
Če se agnozija ponovno pojavi, je to opozorilni znak za moteno delovanje možganov. Če je vzrok možganska kap, je to nujno stanje, ki ga mora nemudoma obravnavati zdravnik!
Agnozija: Kaj naredi zdravnik?
Za diagnosticiranje agnozije bo zdravnik opravil različne teste in preglede glede na prizadeto senzorično področje. Na primer, če obstaja sum na vidno agnozijo, bo bolnika prosil, naj poimenuje različne predmete (kot je pero, knjiga itd.) ali pokaže njihovo uporabo. Za odkrivanje prozopagnozije se bolniku predstavijo fotografije sorodnikov ali znanih osebnosti za poimenovanje.
Pred takšnimi preiskavami se mora zdravnik prepričati, da je bolnik razumel njegova navodila in da ni dodatne afazije (motnje govora) – kot je pogosto na primer pri avtotopagnoziji. Če ima bolnik težave z izražanjem in razumevanjem, kaj nekdo govori, lahko to ponaredi rezultat testa.
Če je agnozija dejansko prisotna, je treba pojasniti njen vzrok. Pomaga lahko slikanje možganov, na primer z računalniško tomografijo (CT) ali slikanjem z magnetno resonanco (MRI). Na ta način je mogoče na primer prepoznati procese, ki zasedajo prostor, kot je tumor ali možganska krvavitev, kot vzrok za poškodbo možganov in s tem agnozijo.
Zdravljenje agnozije
Po drugi strani pa je cilj zdravljenja agnozije bolnikom čim bolj olajšati vsakdanje življenje s svojo okvaro. Delovni terapevti in logopedi lahko na primer prizadetim pokažejo načine, kako nadomestiti svoje primanjkljaje. Na primer, bolnik s prozopagnozijo (obrazna slepota) se usposablja za prepoznavanje ljudi po drugih značilnostih, kot so barva las in pričeska, glas ali hoja.
Agnosia: Kaj lahko storite sami
Vsekakor so nam lahko v veliko oporo svojci. Najbolje je, da se z lečečim zdravnikom ali terapevtom pogovorite o tem, kako lahko učinkovito podpirajo bolnika z agnostiko.
