Kaj je albumin?
Albumin je beljakovina. Predstavlja približno 60 odstotkov vseh beljakovin v krvnem serumu. Proizvaja se predvsem v jetrnih celicah (hepatocitih). Albumin med drugim služi za blaženje pH vrednosti in kot lahko dostopen vir energije. Vendar pa ima tudi druge pomembne funkcije:
Albumin in koloidno-osmotski tlak
Krvne beljakovine vzdržujejo tako imenovani koloidno-osmotski tlak. V plazmi je približno 25 mmHg (kar ustreza približno 3.3 kPa) in je pomemben za vzdrževanje ravnovesja med raztopljenimi delci (koloidi) znotraj in zunaj celic. Če koloidno-osmotski tlak pade, povečan odtok plazemske vode iz celic povzroči nastanek edema. Ker albumin predstavlja največji delež krvnih beljakovin, je tudi najpomembnejši dejavnik pri vzdrževanju koloidno-osmotskega tlaka.
Albumin kot transportni protein
Albumin je pomembna transportna snov v krvnem obtoku. To velja tako za telesu lastne snovi kot tudi za snovi, ki jih telo dovaja od zunaj. Med drugim se albumin veže in prenaša
- Hormoni, kot sta kortizol in tiroksin
- vitamin D
- maščobne kisline
- Bilirubin (produkt razgradnje rdečega krvnega pigmenta)
- encimi
- Aminokisline (gradniki encimov)
- elektroliti (magnezij, kalcij)
- Kovine (bakrovi ioni)
Kdaj se določi albumin?
Vrednost albumina med drugim določajo za
- Kronične bolezni jeter (ciroza jeter, zamaščenost jeter itd.)
- Izguba beljakovin preko ledvic ali gastrointestinalnega trakta
- Razjasnitev kopičenja vode v tkivu (edem)
- Beljakovinska podhranjenost
Zdravnik lahko določi albumin v krvnem serumu, pa tudi v urinu in cerebrospinalni tekočini (cerebrospinalni tekočini). Za odločnost potrebuje bodisi:
- 20 ml spontanega jutranjega urina ali urina, zbranega v 24 urah
- 1 ml krvnega seruma
- trije sterilni vzorci cerebrospinalne tekočine
albumin: standardne vrednosti
Za albumin v serumu veljajo naslednje standardne vrednosti, odvisno od starosti:
|
Serumski albumin |
|
|
do 4 dni |
2800 – 4400 mg/dl |
|
5 dni do 13 let |
3800 – 5400 mg/dl |
|
14 do 17 let |
3200 – 4500 mg/dl |
|
od 18 let dalje |
3500 – 5200 mg/dl |
Albumin v jutranjem urinu je običajno nižji od 20 mg/l (velja od 3. leta dalje). Izmerjena vrednost albumina v 24-urnem zbiranju urina je običajno nižja od 30 mg/dan (miligramov na dan).
Če so vrednosti albumina v urinu (jutranjem ali zbranem urinu) nad mejnimi vrednostmi, zdravnik glede na obseg povečanja loči mikro- in makroalbuminurijo:
- Mikroalbuminurija (zmerna izguba albumina): 20 do 200 mg/l v jutranjem urinu ali 30 do 300 mg/dan v zbranem urinu
- Makroalbuminurija (huda izguba albumina): >200 mg/l v jutranjem urinu ali >300 mg/dan v zbranem urinu
|
starost |
Kvocient albumina CSF/serum (x0.001) |
|
Novorojenčki |
<28 |
|
Dojenčki v 1. mesecu |
<15 |
|
Dojenčki v 2. mesecu |
<10 |
|
Dojenčki v 3. mesecu |
<5 |
|
Otroci od 4 mesecev do 6 let |
<3,5 |
|
Otroci med 6 in 15 let |
<5 |
|
nad 15 do 40 let |
<6,5 |
|
v letih 40 |
<8 |
Kdaj je albumin nizek?
Če je albumin v krvi prenizek, se to imenuje hipoalbuminemija ali hipoalbuminemija. Pojavlja se pri:
- ciroza jeter, akutni hepatitis, toksična poškodba jeter
- Amiloidoza (bolezni z odlaganjem spremenjenih beljakovin v telesu)
- Izguba beljakovin preko ledvic (nefrotski sindrom) ali gastrointestinalnega trakta (eksudativna enteropatija z vodno drisko)
- Podhranjenost ali podhranjenost (na primer kwashiorkor)
- Opekline ali eksudativne kožne bolezni, kot je dermatitis
- Presežek tekočine (hiperhidracija, na primer zaradi infuzijske terapije ali med nosečnostjo)
- napredovali rak
- dedno pomanjkanje albumina (anemija ali hipoalbuminemija)
Nizek albumin v urinu ali cerebrospinalni tekočini ni pomemben.
Kdaj je albumin povišan?
Če pride do pomanjkanja tekočine (dehidracija) – na primer zaradi bruhanja, povečanega uriniranja ali driske – je albumin v krvi previsok. Vendar je to le relativno povečanje albumina.
Povečana koncentracija albumina v cerebrospinalni tekočini ali povečan albuminski kvocient cerebrospinalne tekočine/seruma lahko nakazuje na meningitis, Guillain-Barréjev sindrom, možganski infarkt, tumorje možganov ali hrbtenjače ali kraniocerebralno travmo, na primer.
Kaj storiti v primeru spremenjenega albumina?
Hipoalbuminemijo (hipoalbuminemijo) zdravimo glede na osnovno bolezen. Če je vzrok na primer izguba beljakovin preko ledvic, lahko zdravnik predpiše zdravila za dehidracijo ali zdravila za visok krvni tlak (sartani, zaviralci ACE itd.). Pri izrazitem pomanjkanju albumina lahko zdravnik predpiše nadomestno raztopino albumina, ki vsebuje od pet do 20 odstotkov albumina.
Kaj storiti v primeru albuminurije?
Če je izločanje albumina z urinom povečano, mora zdravnik preveriti, ali se izguba albumina pojavlja redno. Da bi to naredil, bo v naslednjih šestih do osmih tednih opravil tri ali več testov albumina. Če je prisotna mikroalbuminurija, je potrebna kontrola dvakrat do trikrat letno. Če gre za izrazitejšo izgubo albumina (makroalbuminurija), mora zdravnik razjasniti vzrok okvare ledvic.
