Kaj je ščitnica?
Ščitnica je rdečkasto rjav organ v predelu vratu. Pogosto ga opisujejo kot obliko metulja. Ta oblika je posledica dveh stranskih režnjev (lobus dexter in lobus sinister), ki sta običajno nekoliko različnih velikosti.
Dva stranska režnja sta povezana s prečnim tkivnim mostom, prežico. Lahko je tudi reženj, ki sega iz prevlake, lobus pyramidalis. Ščitnica pri odraslih tehta od 18 do 30 gramov.
Zunanja kapsula in kapsula organa
Ščitnična žleza je obdana z dvema kapsulama, zunanjo kapsulo (znano tudi kot zunanja ali kirurška kapsula) in notranjo kapsulo (znano tudi kot notranja ali organska kapsula). Med obema kapsulama so večje krvne žile in štiri obščitnične žleze na zadnji strani žleze. Kapsula organa se združi v kanale vezivnega tkiva, ki delijo žlezno tkivo (parenhim) na posamezne lobule.
Ščitnični lobuli (režnjički)
Celice C se nahajajo med folikli. Imenujejo se tudi parafolikularne celice. Proizvajajo hormon kalcitonin in ga sproščajo v kri.
Hormonski nadzorni krog
Nastajanje in sproščanje ščitničnih hormonov je podvrženo regulacijskemu krogu:
V tako imenovanem hipotalamusu, delu diencefalona, nastaja in sprošča hormon TRH (tirotropin sproščajoči hormon), ko je raven ščitničnih hormonov (T3, T4) v krvi prenizka. TRH spodbuja sproščanje TSH (tiroidni stimulirajoči hormon) v hipofizi (hipofizi).
TSH povzroči povečano proizvodnjo T3 in T4 v ščitnici in njihovo sproščanje iz vmesnih zalog (foliklov) v kri. Na ta način dosežejo vse predele telesa, tudi diencefalon in hipofizo. Povečana raven T3 in T4 v krvi zavira sproščanje TRH in TSH tam, kar zmanjša proizvodnjo hormonov ščitnice (negativna povratna informacija).
Kakšna je funkcija ščitnice?
Ščitnica proizvaja naslednje hormone:
- Trijodotironin (T3)
- Tetrajodotironin (tiroksin ali T4)
- kalcitonin (kalcitonin)
Učinek T3 in T4
Hormona T3 in T4 imata več funkcij:
Povečajo bazalni metabolizem s povečanjem srčnega dela, telesne temperature in razgradnjo maščob in glikogena (skladiščna oblika ogljikovih hidratov v telesu).
T3 in T4 spodbujata tudi rast in zorenje možganov. Zlasti rast v dolžino in intelektualni razvoj sta ključno odvisna od prisotnosti prave količine ščitničnih hormonov.
Natančneje, ščitnični hormoni imajo naslednje učinke. Spodbujajo:
- absorpcijo glukoze
- presnovo ogljikovih hidratov
- poraba kisika
- proizvodnja toplote
- razgradnjo holesterola
- razvoj centralnega živčnega sistema, spolnih organov in kostnega skeleta
- delovanje mišic
- srčni utrip in krvni tlak
Hkrati zavirajo
- nastajanje energijsko bogatih fosfatov
- shranjevanje ogljikovih hidratov
- nastajanje beljakovin
- izraba energije
Učinek kalcitonina
Zakaj potrebujemo jod?
Element v sledovih jod je še posebej pomemben za fiziološko delovanje ščitnice. T3 in T4 nastaneta s kopičenjem molekul joda.
Dnevna potreba po jodu odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov in jo je treba pokriti s hrano. Element v sledovih je v majhnih količinah prisoten v vseh živilih. V večjih količinah ga najdemo le v izdelkih iz morja, na primer v morskih ribah, kot so vahnja, saj, morska plošča in trska, pa tudi v algah.
Kje se nahaja ščitnica?
Ščitnica se nahaja v predelu vratu. Leži za vratnimi mišicami (parno sternohioidno mišico in parno sternohioidno mišico) in pred sapnikom (sapnikom), katerega spredaj in ob straneh obdaja.
Isthmus, ki povezuje oba režnja ščitnice, se nahaja v višini drugega do tretjega sapničnega hrustanca (podkvaste hrustančne palice, ki dajejo sapniku stabilnost).
Oba režnja ščitnice segata navzgor do spodnjega roba grla in navzdol do zgornje prsne odprtine (zgornja torakalna odprtina).
Nahaja se blizu sapnika (sapnika), požiralnika in skupne karotidne arterije (arteria carotis communis). V neposredni bližini ščitnice poteka tudi glasilni živec (nervus recurrens).
Kakšne težave lahko povzroča ščitnica?
Pogosti bolezni sta hipertiroidizem (prekomerno delovanje ščitnice) in hipotiroidizem (premajhno delovanje ščitnice).
V primeru hipertiroidizma žleza proizvaja preveč ščitničnih hormonov. To vodi do izgube teže zaradi nenormalno visokega bazalnega metabolizma, povišane telesne temperature, povečane srčne aktivnosti, nespečnosti in notranjega nemira, psihične nestabilnosti, tresenja rok in driske. Hipertiroidizem je običajno posledica avtoimunske bolezni.
Pri hipotiroidizmu pride do pomanjkanja ščitničnih hormonov. Rezultat je nizek bazalni metabolizem, ki se kaže v povečanju telesne mase, zaprtju in občutljivosti na mraz. Drugi simptomi vključujejo testasto zadebelitev in oteklost kože (miksedem), duševno počasnost in utrujenost, kosmate in suhe lase ter motnje libida in potence. Hipotiroidizem je lahko prirojen ali pridobljen.
Različne vrste vnetnih bolezni ščitnice (tiroiditis) so manj pogoste. Najbolj znana oblika tiroiditisa je Hashimotov avtoimunski tiroiditis.
Pojavijo se tudi benigni tumorji in rak ščitnice.
