Anemija (nizka raven krvi): vzroki, simptomi

Kratek pregled

  • Simptomi: omotica, glavoboli, zmanjšana zmogljivost, težko dihanje, zvonjenje v ušesih, bleda koža in sluznice, gladek rdeč jezik, včasih lomljivi nohti, vneti ustni koti.
  • Vzroki: Motena tvorba krvi, npr. zaradi pomanjkanja železa, folne kisline, vitamina B12, oslabelost ledvic, vnetje, izguba krvi, povečana razgradnja rdečih krvničk, motnja v distribuciji krvi.
  • Zdravljenje: odvisno od vzroka, npr. oskrba s pomanjkanjem elementov v sledovih, prilagoditev prehrane, dajanje hormonov, po potrebi transfuzija krvi, zdravljenje osnovnih bolezni (npr. vnetje ali okužba)
  • Diagnoza: krvni test, določanje števila rdečih krvničk, vsebnosti hemoglobina, ocena videza rdečih krvničk, po potrebi preiskava kostnega mozga.
  • Kdaj k zdravniku? Vedno, če obstaja sum na anemijo
  • Preventiva: Uravnotežena prehrana, pregledi za kronične bolezni

Kaj je anemija?

Hemoglobin je beljakovina, ki vsebuje železo in prenaša kisik iz pljuč v telesne celice. Na poti nazaj v pljuča ponese ogljikov dioksid (CO2), ki je odpadni produkt celične presnove. Tam se CO2 sprošča z izdihom.

V primeru anemije je hemoglobina premalo, tako da telesne celice niso več preskrbljene s kisikom.

Oblike anemije

Zdravniki razlikujejo med različnimi vrstami anemije glede na obliko in videz rdečih krvničk pod mikroskopom ter količino hemoglobina, ki ga vsebujejo:

  • Mikrocitna, hipokromna anemija: rdeče krvne celice so premajhne in vsebujejo premalo hemoglobina. Tipičen primer te oblike anemije je anemija zaradi pomanjkanja železa.
  • Normocitna, normokromna anemija: To obliko anemije povzroči huda izguba krvi. Rdeče krvničke so normalne velikosti in vsebujejo normalne količine hemoglobina.

Anemijo lahko razvrstimo tudi glede na vzroke. Zdravniki razlikujejo naslednje oblike:

  • Anemija zaradi motenj hematopoeze
  • Anemija zaradi povečanega razpada rdečih krvničk v telesu
  • Anemija zaradi izgube eritrocitov (krvavitev)
  • Anemija zaradi motnje porazdelitve rdečih krvničk v telesu

Simptomi anemije

Anemija nima le številnih vzrokov, ampak je povezana tudi s številnimi simptomi, ki niso vedno jasni. Za vse anemije pa so značilni simptomi, ki so posledica pomanjkanja kisika v telesu:

  • omotica
  • glavoboli
  • Zmanjšana duševna in fizična zmogljivost
  • Zasoplost (dispneja) pri naporu, pri napredovali anemiji tudi v mirovanju
  • Palpitacije in zvonjenje v ušesih
  • Bleda koža, veznice in sluznice

Odvisno od vrste anemije se lahko pojavijo tudi drugi simptomi. Nekaj ​​primerov:

  • Anemija zaradi pomanjkanja železa: lomljivi lasje in nohti, bled obraz, vneti ustni koti in sluznice
  • Perniciozna anemija/anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12: težave s spominom, izguba apetita, pekoč jezik, prebavne težave, kot sta zaprtje ali driska, izguba teže
  • Hemolitična anemija: ikterus (zlatenica) z rumeno obarvanostjo kože in rumenkasto obarvanostjo prvotno belega predela v očesu
  • Anemija zaradi notranje krvavitve: črno blato (katranasto blato ali melena) ali rdeča kri v blatu ali urinu, cirkulatorni kolaps, nizek krvni tlak, visok srčni utrip

Vzroki za anemijo

Pogosto je sekundarna ugotovitev kroničnih bolezni. Poleg tega se v starosti pogosteje pojavlja anemija, ki je posledica počasnejših regeneracijskih procesov.

Na splošno lahko anemijo glede na mehanizem nastanka razdelimo v naslednje skupine:

Anemija zaradi motenj hematopoeze

Tvorba krvi je občutljiv proces, ki ga nekateri dejavniki v različnih fazah motijo. Krvne celice nastajajo v kostnem mozgu: različne vrste krvnih celic, vključno s predhodniki rdečih krvničk, se razvijejo iz tako imenovanih izvornih celic s pomočjo različnih prenašalcev (hormonov).

Pomanjkanje gradnikov, hormonov ali vitaminov ter bolezni kostnega mozga, kot sta vnetje ali levkemija (krvni rak), motijo ​​tvorbo krvi. Posledica tega je nastanek rdečih krvničk, ki niso popolnoma funkcionalne in ne zagotavljajo zadostnega transporta kisika.

Najpogostejše oblike anemije so posledica te vrste motnje tvorbe krvi:

Anemija zaradi pomanjkanja folne kisline: Folna kislina je bistvena za delitev celic in tvorbo krvi. Vitamin najdemo zlasti v različnih vrstah zelja (kot je brokoli), špinači, špargljih in listni solati. Podhranjenost zato včasih povzroči anemijo zaradi pomanjkanja folne kisline. Ta oblika anemije se včasih razvije tudi s hudo zlorabo alkohola. To je makrocitna, hiperkromna anemija.

Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12: Vitamin B12 (kobalamin) je med drugim pomemben za tvorbo novih celic in presnovo različnih gradnikov beljakovin (aminokislin). Pomanjkanje je običajno posledica motene absorpcije vitamina v telesu, na primer pri kroničnem gastritisu ali celiakiji. Tako kot pri pomanjkanju folne kisline, to povzroči makrocitno, hiperkromno anemijo.

Ledvična anemija: To obliko anemije povzročajo ledvice, ki zaradi funkcionalne pomanjkljivosti proizvajajo premalo eritropoetina. Ta hormon spodbuja nastajanje rdečih krvničk v kostnem mozgu, zato pomanjkanje povzroči anemijo. Ledvična insuficienca je na primer posledica kronične ledvične bolezni ali poškodbe ledvic. Nastala ledvična anemija se običajno poslabša zaradi skrajšane življenjske dobe rdečih krvnih celic in izpiranja krvi (dialize), ki jih pogosto potrebujejo kronični ledvični bolniki.

Aplastična anemija: V tem primeru je zmanjšana tvorba vseh krvnih celic (rdečih in belih krvničk, trombocitov). Vzrok je funkcionalna motnja kostnega mozga, ki je prirojena (npr. Fanconijeva anemija) ali pridobljena (npr. z zdravili, toksini, ionizirajočim sevanjem ali nekaterimi nalezljivimi boleznimi).

Anemija zaradi drugih bolezni: Anemija, ki jo povzročajo vnetja, virusne okužbe, rak (kot je levkemija), kemoterapija ali avtoimunske bolezni, je pogosto podcenjena. Predvsem kronične bolezni so med najpogostejšimi vzroki za slabokrvnost. Glede na resnost v različni meri vplivajo na tvorbo krvi in ​​vodijo do anemije drobnih celic.

Anemija zaradi krvavitve

Do izgube krvi pride, ko kri uhaja iz zunanje ali notranje rane. Včasih je vzrok odprta poškodba, ki je posledica nesreče, včasih pa že majhni viri krvavitve povzročijo kronično izgubo krvi, ki se sčasoma razvije v anemijo.

To je na primer v primeru neodkrite krvaveče želodčne razjede ali hemoroidov.

Anemija zaradi akutne ali kronične krvavitve je znana tudi kot krvavitvena anemija.

Anemija zaradi povečanega razpada eritrocitov

Vzrok za to je včasih v samih rdečih krvničkah (korpuskularna hemolitična anemija): eritrociti imajo običajno genetsko okvaro in se zato prezgodaj razgradijo.

Tako je na primer pri anemiji srpastih celic: pri tem rdeče krvne celice niso – kot je običajno – diskaste in na obeh straneh rahlo udrte, temveč srpaste. Zlahka se zlepijo in se v vranici vse bolj razgradijo. Drug primer je globularna celična anemija s sferičnimi eritrociti.

Pri ekstrakorpuskularni hemolitični anemiji je vzrok zunaj eritrocitov. Na primer, rdeče krvne celice se uničijo mehansko, na primer z umetnimi srčnimi zaklopkami.

V drugih primerih so za čezmerno razgradnjo rdečih krvničk odgovorne kemikalije, zdravila, imunske reakcije ali povzročitelji okužb (kot so povzročitelji malarije).

Anemija zaradi distribucijske motnje

Anemija: Zdravljenje

Zdravljenje anemije je odvisno od vzroka in resnosti anemije. Nekaj ​​primerov:

  • Če primanjkuje železa, vitamina B12 ali folne kisline, primanjkljaj nadomestimo z ustreznimi zdravili, kot so tablete železa ali folne kisline. Takšne dodatke pa smete jemati le po priporočilu zdravnika (predvsem dodatke železa).
  • Če ima podhranjenost (kot je pomanjkanje folne kisline, pomanjkanje železa) vlogo pri razvoju anemije, je priporočljivo prilagoditi prehrano.
  • Če je vzrok za anemijo krvavitev, jo je treba ustaviti. Na primer, krvavečo želodčno razjedo bodo zdravniki zdravili z operacijo. Če je izguba krvi zelo velika, bolnik prejme infuzijo koncentrata rdečih krvničk ("transfuzija krvi").
  • Bolniki z ledvično anemijo prejemajo eritropoetin za nadomestitev pomanjkanja krvotvornega hormona.
  • Pri hudih prirojenih oblikah anemije, kot je anemija srpastih celic, je lahko koristna presaditev matičnih celic.

Nekateri se sprašujejo, kaj se zgodi, če anemije ne zdravimo. Zaradi zmanjšanega transporta kisika je nezdravljena anemija velika obremenitev za telo. Če je vzrok anemije resna bolezen in je ne zdravimo, so možne življenjsko nevarne posledice.

Ali je nekdo nezmožen za delo zaradi anemije, je odvisno od njene resnosti in sprožilnega vzroka.

Anemija: kdaj k zdravniku?

Če menite, da imate anemijo, je priporočljivo čim prej obiskati zdravnika. To še posebej velja, če odkrijete kri v blatu, urinu ali bruhanju. To je verjetno posledica resne notranje krvavitve.

Za ženske z nenavadno močnimi menstruacijami, zelo pogostimi ali zelo dolgotrajnimi menstruacijami je priporočljivo, da se posvetujejo z ginekologom.

Anemija: preiskave in diagnoza

Če obstaja sum na anemijo, bo zdravnik vzel vzorec krvi za laboratorijsko preiskavo. Med tem krvnim testom bo zdravnik posebej pozoren na naslednje parametre:

  • Hematokrit: Vrednost hematokrita kaže razmerje med trdnimi celicami in tekočim delom krvi. Pri zdravih ljudeh celice sestavljajo približno 40 do 50 odstotkov krvi. Pri anemiji pa je vrednost hematokrita znižana.
  • Število eritrocitov: Če je število rdečih krvničk zmanjšano, je to lahko posledica motnje tvorbe krvi.
  • Hemoglobin: Pri anemiji je vrednost hemoglobina (Hb) prenizka.
  • MCH (povprečni korpuskularni hemoglobin): označuje povprečno vsebnost hemoglobina v rdeči krvni celici. Če ima eritrocit premalo hemoglobina, govorimo o hipokromni anemiji. Če se vsebnost hemoglobina poveča, to kaže na hiperkromno anemijo. Če je prisotna anemija, čeprav so vrednosti MCH normalne, se to imenuje normokromna anemija.
  • Serumski feritin: To je najpomembnejša laboratorijska vrednost za oceno zalog železa. Če je nizek, obstaja pomanjkanje železa.
  • Retikulociti: To so mlade predhodne celice rdečih krvnih celic. Če je njihovo število povečano, to kaže na že nekaj časa prisotno anemijo, slabokrvnost zaradi motene tvorbe krvi ali povečanega razpada eritrocitov.

Če vzrok anemije ni jasen, bo zdravnik opravil dodatne diagnostične preiskave:

  • Test okultne krvi: Ta odkrije sledove krvi v blatu, ki s prostim očesom niso vidni. Okultna kri kaže na majhne krvavitve v prebavnem traktu.
  • Endoskopija: Z gastroskopijo in kolonoskopijo lahko odkrijemo in hkrati ustavimo vire krvavitev v prebavnem traktu.
  • Diagnostika kostnega mozga: To zdravniku omogoča odkrivanje resne anemije z motnjami kostnega mozga (kot je aplastična anemija). Določene oblike levkemije, ki so pogosto povezane z anemijo, lahko odkrijemo tudi z analizo celic kostnega mozga.

Anemija: preprečevanje

Tudi hrana, ki vsebuje vitamin B12, mora biti reden del vaše prehrane. Sem spadajo ribe, meso, jajca in mlečni izdelki.

Zadosten vnos železa je še posebej pomemben za ženske: del tega pomembnega elementa v sledovih se redno izgubi med menstruacijo. Zlasti ženske z močnimi, dolgotrajnimi menstruacijami (menoragija) pogosto razvijejo anemijo zaradi pomanjkanja železa.

Vendar pa so tudi športniki dovzetni za pomanjkanje železa, saj več železa izločijo s potenjem. Z železom bogata živila, kot so jetra, rdeče meso, peteršilj, polnozrnati kosmiči, stročnice, sezamovo seme in oreščki, pomagajo pokriti potrebe po železu.

Pogosta vprašanja o anemiji

Kaj je anemija?

Anemija je pomanjkanje zdravih rdečih krvnih celic v telesu. Ker so te krvne celice odgovorne za transport kisika, lahko pomanjkanje povzroči simptome, kot so utrujenost, šibkost, zasoplost ali omotica. Možni vzroki za anemijo so notranje ali zunanje krvavitve, pomanjkanje železa ali vitamina, kronične bolezni, kot je rak, in genetske motnje.

Kaj storiti, če imate anemijo?

Morebitne znake anemije bi moral pregledati zdravnik. Če je anemija dejansko prisotna, bo zdravljenje odvisno od njenega vzroka in resnosti. To lahko vključuje na primer dajanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, transfuzijo krvi in/ali spremembo prehrane (npr. v primeru pomanjkanja železa).

Kaj morate jesti, če imate anemijo?

Kakšne so krvne vrednosti za anemijo?

Pri anemiji so vrednosti hemoglobina, hematokrita in eritrocitov (rdečih krvničk) v krvi znižane. V primeru anemije zaradi pomanjkanja železa se zniža tudi serumski feritin in poveča transferin. Glede na vrsto anemije so lahko druge krvne vrednosti povišane ali znižane (npr. MCV, MCH).

Od kod prihaja anemija?

Anemija se pojavi, ko telo ne proizvede dovolj rdečih krvnih celic, se prehitro razgradijo ali izgubijo v velikih količinah. Možni vzroki so pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, kronična ledvična bolezen, rak, vnetja, okužbe, genetske motnje, akutne ali kronične krvavitve (npr. pri želodčni razjedi) in nekatera zdravila.

Kakšni so simptomi anemije?

Kdaj je anemija nevarna?

Nezdravljena huda ali kronična anemija je lahko nevarna, saj vodi do pomanjkanja kisika v organih. To lahko med drugim povzroči težave s srcem ali poškodbe možganov. Pri nosečnicah slabokrvnost poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka.

Ali je mogoče pozdraviti anemijo?

Anemija je v večini primerov ozdravljiva. Odvisno od vzroka zdravljenje vključuje na primer dodatke železa ali folne kisline, zdravila za spodbujanje tvorbe krvi ali transfuzijo krvi. V kroničnih primerih bo morda potrebno dolgotrajno zdravljenje.