Kaj so lasje?
Lasje so dolge poroženele niti, sestavljene iz keratina. Kot tako imenovani kožni dodatki nastajajo v povrhnjici od tretjega embrionalnega meseca.
Pri ljudeh obstajajo tri vrste las:
- Lanugo dlake (puhaste dlake): fine, kratke, tanke in nepigmentirane dlake, ki se pojavijo v embrionalnem obdobju in izločijo najkasneje do 4. meseca življenja.
- Vellus dlake (volnate dlake): te kratke, fine, rahlo pigmentirane dlake na začetku nadomestijo lanugo dlake. Tvorijo poraščenost pri otrocih, deloma pa tudi pri ženskah.
- Terminalne dlake (trajne dlake): običajno dolge, debele in bolj ali manj pigmentirane dlake, ki že od rojstva tvorijo dlake na glavi, trepalnice in obrvi. Med puberteto postanejo vellus dlake v pazduhah in na genitalnem področju takšne končne dlake. Enako velja za večino moških telesnih dlak.
Lasje: Struktura
Dlake se razvijejo iz stožčastih rastlin v globini povrhnjice, ki se vraščajo v embrionalno vezivo. Ta se razvije v lasno papilo, stožec vezivnega tkiva, ki se oskrbuje s krvjo. Okoli tega se nahaja lasna čebulica, odebeljeni konec lasne korenine, ki sega poševno v hipodermis.
Ker so dlake v koži pod kotom, se vidi smer, »črta«. To je še posebej vidno v vrtincih, ki tvorijo dlake.
Med lasnim mehom in površino kože teče mišica lasnega meha, ki se lahko ob vznemirjenju skrči, zaradi česar se dlaka dvigne, površina kože pa je videti kot "kurja polt".
Od prereza lasnega stebla je odvisno, ali so lasje ravni ali kodrasti. Če je prerez okrogel, so običajno zelo gladki. Če je prerez okrogel do ovalen, so gladki ali lahko tvorijo kodre. Če je presek močno elipsast, običajno tvorijo zelo močne, majhne kodre.
Razvoj lasu poteka ciklično, vsak lasni mešiček ali lasni mešiček pa ima svoj cikel, ki je neodvisen od ostalih lasnih mešičkov. Cikel lahko razdelimo na tri dele: anageno, katageno in telogeno fazo.
Razvoj las: anagena faza
Lasna čebulica ima med razvojem lasnega stebla različne oblike:
V fazi rasti (anagena faza), ko nastane nov las, se v lasni korenini oblikuje tudi nova čebulica, ki je zaradi nenehnega nastajanja novih celic plastena v več plasteh. Obstaja visoka presnovna aktivnost, a tudi visoka občutljivost na onesnaževala vseh vrst.
Razvoj las: katagena faza
V prehodni fazi (katagena faza) se presnovna aktivnost in s tem celična produkcija lasne čebulice konča – ta se zapre in keratinizira (skladiščenje keratina). Las je spodaj zaobljen in obdan z zunanjo ovojnico lasne korenine ter se počasi pomika navzgor.
Katagena faza traja en do dva tedna. V tej fazi je približno en odstotek las na glavi.
Razvoj las: telogena faza
V končni fazi ali fazi mirovanja (telogena faza) se čebulica premakne, notranja ovojnica lasne korenine izgine in novonastali matriks obnovi lasno papilo in ponovno se začne delitev celic. Oblikuje se nov »anagen las«, ki nato izloči lasno čebulico v telogeni fazi.
V tej fazi je približno 18 odstotkov las na glavi. Telogena faza traja dva do štiri mesece.
Koliko las ima človek?
Število las na glavi se giblje med 90,000 in 100,000, vendar so razlike med ljudmi z različnimi barvami las precejšnje: v povprečju imajo največ las blond ljudje s približno 140,000, sledijo jim rjavolaske z okoli 100,000 lasmi na glavi. Rdečelaske imajo le približno 85,000 las.
Lasje zrastejo za približno 0.3 milimetra na dan, torej približno en centimeter na mesec. Debelina las (premer/las) je 0.04 milimetra za vellus dlake in 0.12 milimetra za končne dlake. Gostota je približno 200 las na kvadratni centimeter.
Barva las
Barva las izvira iz pigmentov, ki jih proizvajajo določene celice, imenovane melanociti. Te celice se nahajajo v izobilju na območju lasne čebulice. Ko zrak vstopi v lasni mozeg, povzroči sivenje. Začetna mešanica brezbarvnih in naravno obarvanih las daje vtis "sivih". Ko so vse dlake brez pigmenta, so videti bele.
Kakšna je funkcija las?
Pri mnogih živalih je dlaka pomembna za toplotno izolacijo, kot zaščita pred zunanjimi vplivi ter kot organ za orientacijo in tip. Pri ljudeh te funkcije las nimajo več glavne vloge. Samo posebne dlake imajo še zaščitno funkcijo. Lasje na glavi na primer ščitijo pred mrazom in UV sevanjem, dlake v nosu in sluhovodu pa ščitijo pred vdorom prašnih delcev.
Poleg tega lahko človeški lasje (tako kot živalske) prenašajo tudi dotik, pritisk in taktilne dražljaje – zahvaljujoč številnim živčnim končičem v korenu lasu.
Nenazadnje imajo lasje pomembno vlogo kot nakit v vseh kulturah.
Kje se nahajajo lasje?
Kakšne težave lahko povzročijo lasje?
Gnojno vnetje žleze lasnega mešička se imenuje furuncle. Njegova najhujša oblika se imenuje karbunkul. V tem primeru je vnetih več sosednjih lasnih mešičkov (s fuzijo tkiv).
Škodljive snovi
Toksini poškodujejo lase predvsem v anageni fazi. Moč in trajanje izpostavljenosti onesnaželu ter občutljivost posameznega folikla igrajo vlogo pri intenzivnosti poškodbe.
Pri lažjih onesnaževalcih se anagene dlake prezgodaj spremenijo v telogene, kar po dveh do štirih mesecih (kar ustreza trajanju telogene faze) povzroči izgubo las.
Pri močnejših onesnaževalcih se le del anagenih dlak spremeni v telogene dlake. Večina občutljivih anagenih dlak postane distrofičnih in se odlomijo na najožji točki, kar povzroči hitro izpadanje las.
Pri zelo močnih onesnaževalcih se preobrazba in izpadanje las zgodita v nekaj urah do dneh.
Izjemno močna ali nenadna onesnaževala povzročijo, da celotna lasna matrica propade v nekaj urah: lasje se lomijo in izpadajo.
Izpadanje las in pomanjkanje las
Nastanek plešavosti pri moških temelji na dedni nagnjenosti. Lahko se začne kmalu po puberteti.
