Kalozemsko telo povezuje polobli možganov. Teče prečno in je sestavljena iz velikega števila vlaken. Imenuje se tudi bar.
Kaj je corpus callosum?
Telo telesa se v medicini imenuje commissura magna. Poleg tega je naslovljen tudi bar. Sestavljen je iz več kot 200 milijonov živčnih vlaken. V možgane, eferentna živčna vlakna ločimo od aferentnih. The možgane se imenuje telencefalon. Tvori največji del človeka možganov. možgane je del osrednjega živčni sistem in ima dve polobli. Tako je razdeljena na desno in levo poloblo. Veliki možgani so odgovorni za obdelavo številnih miselnih in akcijskih procesov. V njem obstajajo različni sistemi poti, sestavljeni iz vlaken. Te so razdeljene v tri kategorije. Sem spadajo komissuralna vlakna, projekcijska vlakna in asociacijska vlakna. Projekcijska vlakna povezujejo bazalni gangliji k možgansko deblo. Asociacijska vlakna povezujejo posamezna področja iste poloble. Corpus callosum tvori komissuralna vlakna. Ti povezujejo območja skoraj vseh delov obeh polobel. Območje primarne slušne in vidne skorje je izključeno. Tako je corpus callosum odgovoren za omogočanje komunikacije in prenosa informacij med obema hemisferama možganov za delovanje.
Anatomija in zgradba
Kalozemsko telo ima ukrivljeno strukturo in se nahaja na ravni časovnih rež. Gledano od zgoraj, je na sredini Glava in poteka vzdolž vzdolžne možganske razpoke. Tvori streho dveh stranskih prekatov. Komissuralna vlakna, ki jih vsebuje, so dvoverižna. Kalozemsko telo je razdeljeno na tri odseke. Čelni del je bar koleno ali genus. Srednji del se imenuje deblo palice ali truncus. Zadnji del predstavlja izboklino žarka ali splenij. Pod genomom se telo corpus callosum izteka kot tanka govornica. Vlakna, ki povezujejo oba čelna režnja, se imenujejo klešče frontalis ali klešče manjše. Vlakna, ki povezujejo oba okcipitalna režnja, so klešče occipitalis ali klešče major. Corpus callosum povezuje kortikalna področja z enakimi nalogami posameznih polobel. Zadnja in sprednja vlakna moškega telesa so v obliki črke U. Zadnja površina palice se imenuje hrbtna površina. To pokriva tanka siva prevleka. Imenuje se indusium griseum. Nahaja se v kortikalnih limbičnih predelih.
Funkcija in naloge
Kalozemsko telo opravlja pomembno funkcijo pri povezovanju obeh možganskih polobel. Komissuralni sistem, ki se nahaja v njem, ima pomembno nalogo prenosa informacij z obeh polobel. Desni zatilni del predela vizualne informacije levega vidnega polja. Podobno tudi levi okcipitalni reženj obdela vizualni vnos iz desnega vidnega polja. Corpus callosum omogoča, da si oba zatilna režnja izmenjata tisto, kar vidijo o celotnem vidnem polju prek sekundarne komunikacijske poti. Enako velja za vse druge sprejemne in motorične centre v možganski skorji. Brez moškega telesa se ta izmenjava ne bi zgodila. Tukaj je usklajevanje informacij iz možganskih polobel. Komissuralna vlakna moškega telesa potekajo homotopično in heterotopično. Tako so področja skorje povezana simetrično in asimetrično. To omogoča, da se posamezni procesi obdelave informacij v možganih razdelijo na različne regije in kasneje ponovno sestavijo ter medsebojno uskladijo. To pomeni, da lahko predmete, ki jih vidimo skozi levo stran obraza ali jih občutimo z rokami, poimenujemo samo s pomočjo funkcionalne aktivnosti kalozemskega telesa. Razlog za to je, da se s tem povezane senzorične informacije obdelujejo in interpretirajo na desni možganski polobli. Na levi polobli pa poimenovanje zaznanega predmeta opravijo jezikovna središča. Povezava možganskih polobel med seboj ima pomemben pomen tako pri verbalno-glasbenem kot tudi pri verbalno-analitičnem prenosu informacij in obdelavi. Tako področje opravilne vrstice presega zgolj funkcionalno združitev polobel.
Bolezni
Poškodbe na območju žuljevitega telesa vodi do pomanjkljive obdelave informacij, prejetih v možganski polobli. Predmeti, ki so otipani ali vidni, morda ne bodo prepoznani ali poimenovani. Informacije, ki jih prejemajo čutila, ni mogoče več v celoti obdelati in zbrati na posameznih senzomotoričnih področjih. To vodi do sprememb, ki spreminjajo življenje, in močno vpliva na obvladovanje vsakdanjega življenja. Klinično ima moteno telo pomembno vlogo pri motnjah, kot so epilepsija. Prej so obstajala dobra zdravila, ki se danes uporabljajo pri zdravljenju epilepsija, je bila operacija uporabljena za kirurško rezanje kalozumskega telesa. Ta kirurški postopek se imenuje kalosotomija ali operacija z ločenimi možgani. Danes se izvaja le v posameznih primerih zelo hudih oblik epilepsija. Z rezanjem koruznega telesa zdravniki želijo preprečiti širjenje patogena iz ene polovice možganov v drugo. Zaradi tega naj bi prekinitev vmesnika obeh polobel preprečila poslabšanje bolezni. Poleg bolezni, kot je huda epilepsija, so v preteklosti po hudih napadih jeseni pogosto izvajali tudi kirurški poseg. Tudi pri teh bolnikih se je uporaba te metode znatno zmanjšala. Ker je kognitivna okvara takšne operacije neizmerna, se šteje, da je metoda zelo kontroverzna, čeprav do danes še ni popolnoma opuščena.
