Botox®

Sinonimi v širšem pomenu

Angleško: botulin toksin, botox

  • Botulin toksin
  • Toksin botulizma
  • botulin
  • Botulinus toksin
  • BTX

Botulinski toksin (Botox®) je skupni izraz za sedem zelo podobnih živčnih toksinov (nevrotoksičnih beljakovin), med katerimi je najpogostejši in najpomembnejši botulinski toksin tipa A. Vse to beljakovin se izločajo z različnimi sevi bakterije, zlasti Clostridium botulinum, ki ga najdemo praktično povsod po zemlji, pa tudi nekatere druge vrste. Toksični učinek zdravila Botox® je posledica zaviranja prenosa signala živčnih celic.

V preteklosti so se je bali predvsem zastrupitev s hrano z njo povezan, danes pa je znan predvsem po uporabi na medicinskem in kozmetičnem področju. Botox® v ožjem pomenu je trgovsko ime zdravila farmacevtskega podjetja Allergan, ki vsebuje zdravilno učinkovino botulinski toksin tipa A. Leta 1817 je nemški zdravnik in pesnik Justinus Kerner prvič opisal zastrupitev s hrano, ki so se še posebej pogosto pojavljale v povezavi s klobasami ali klobasami v pločevinkah.

V skladu z latinsko besedo za klobaso ("botulus") se je ta zastrupitev imenovala botulizem, strup posledično kot Botox® in bakterija prvič dokončno izolirana konec 19. stoletja kot Clostridium botulinum. Mnogo let kasneje je bilo ugotovljeno, da lahko mišični paralizirajoči učinek strupa uporabimo v medicini. Leta 1980 je Botox® prvič uporabil Botox® oftalmologa A. Scott kot zdravilo za zdravljenje ljudi s strabizmom in vek krč.

Že takrat je Scott priznal učinek strupa na glajenje gub. Leta 1992 je dermatolog A. Carruthers iz Kanade razvil prvo zdravljenje tako imenovanega namrščena črta (glabelarna guba = guba, ki je posledica krčenja obrvi med očmi). Od takrat se botulinski toksin A uporablja za glajenje gub, vendar je uradna odobritev pripravkov s to učinkovino za to indikacijo sledila šele leta 2002.

Način delovanja

Vsako vlakno muskulature je povezano s koncem živčnega vlakna. Da se mišica lahko krči, mora živec sprostiti tako imenovano sel acetilholin ko je navdušen. Ta prenos vzbujanja moti botulinski toksin (Botox®), pri čemer mišična kontrakcija, odvisno od odmerka, bodisi oslabi ali ne pride več.

Ko toksin botulinski toksin (Botox®) vstopi v telo, ga absorbirajo živčni končiči. Tam se razdeli razno beljakovin, ki s tem izgubijo svoje funkcije. Ker je to običajno odgovorno za izdajo acetilholin, se pod vplivom toksina ne sprosti. Posledično ni več mogoče nadzorovati mišičnih vlaken. Toksin ne vpliva na druge funkcije živca, na primer občutek.