Reakcije na cepljenje – moteče, a povsem običajne
Glede na trenutno stanje se cepiva Corona, ki so bila doslej odobrena, na splošno dobro prenašajo. Reakcije na cepljenje pa doživi relativno veliko cepljenih oseb. Strogo gledano ne gre za stranske učinke, temveč za naravne reakcije imunskega sistema na cepljenje. Sem sodijo gripi podobni simptomi, ki izzvenijo po dveh do treh dneh, ali bolečina in rdečina na območju cepljenja.
Pravzaprav se takšne reakcije pojavljajo pogosteje pri cepivih Corona kot pri mnogih drugih cepljenjih. Eden od možnih razlogov: imunski sistem se zelo dobro in morda bolje odziva na sodobna cepiva kot na številna klasična cepiva. To ima prednost, da nudijo zelo dobro zaščito pred okužbo in še posebej pred hudimi poteki bolezni. Povečane in močnejše reakcije na cepljenje so torej neprijetna, a neškodljiva posledica dobrega imunskega odziva.
Če pa po cepljenju proti koroni ne opazite nobene reakcije na cepivo, to ne pomeni, da je vaš odziv na cepivo šibak. Pravzaprav večina sploh ne opazi nobenih reakcij na cepivo, vendar običajno razvije zelo dobro imunsko zaščito.
Pogoste reakcije in stranski učinki cepljenja
- Vročina
- Glavobol
- blaga do zmerna bolečina in oteklina na mestu injiciranja
- Utrujenost
- bolečina v eni okončini
- omotica
- Mrzlica @
- bolečine v mišicah
- gripi podobni simptomi
- izpuščaj
- driska
- palpitacije
- dirkaško srce
Na primer, glede na študijo ameriške agencije za hrano in zdravila (CDS), je po dajanju mRNA cepiva približno 50 odstotkov cepljenih poročalo o simptomih po prvem odmerku in približno 69 odstotkov po drugem.
Takšne simptome po cepljenju proti koroni pogosteje doživijo mlajši ljudje. To ni presenetljivo, saj je njihov imunski sistem močnejši kot pri starejših. Enako velja za ženske, katerih imunski sistem je bolj aktiven kot pri moških.
Alergijske reakcije
Alergijske reakcije na cepljenja so resnični stranski učinki. Načeloma niso redke in se lahko pojavijo tudi po dajanju cepiv Corona.
Splošno priporočilo cepljenja proti koroni torej velja tudi za alergike. Kdor je v preteklosti že imel hudo alergijsko reakcijo (ne glede na snov), naj se o tem pred cepljenjem posvetuje z zdravnikom. Inštitut Paula Ehrlicha prav tako priporoča, da zdravniki vsaj 30 minut po cepljenju proti Coroni opazujejo alergike glede reakcij.
V primeru alergijskega šoka je tako omogočena hitra medicinska pomoč. Zaradi tega prizadete osebe hitro okrevajo. Ti pa po trenutnih priporočilih ne bi smeli prejeti še enega odmerka cepiva proti Coroni.
Covid roka
Pri nekaterih cepljenih posameznikih se pojavijo zapozneli simptomi – zlasti štiri do enajst dni po cepljenju – v cepljeni okončini: rdečina, oteklina, srbenje, bolečina. Preiskave tkivnih vzorcev (biopsije) so pokazale, da gre za imunsko reakcijo, v katero so vpletene predvsem celice T, ki se razvijejo šele kasneje v teku imunskega odziva. Vendar pa so simptomi načeloma nenevarni in jih je mogoče dobro zdraviti s hlajenjem in po potrebi s kortizonom.
Tromboza možganskih ven
Takšne tromboze so opazili v povezavi s cepljenjem proti Coroni predvsem po dajanju vektorskih cepiv AstraZeneca in Johnson & Johnson – približno desetkrat pogosteje kot pri cepivih mRNA. Strokovnjaki sumijo na "učinek razreda" - kar pomeni, da bi se stranski učinek lahko pojavil tudi pri cepivu Sputnik V, ki prav tako temelji na vektorju.
Ker se tromboza sinusne vene pojavi skoraj izključno pri mlajših ljudeh, se vektorsko cepivo Stalne komisije za cepljenje (Stiko), AstraZeneca in Johnson & Johnson trenutno priporoča le osebam, starim 60 let in več.
Mlajši, ki trenutno nimajo možnosti cepljenja z enim od mRNK cepiv BioNTech/Pfizer ali Moderna, ki v zvezi s tem niso sumljivi, se lahko po posvetu z zdravnikom še vedno cepijo z vektorskim cepivom. To je morda smiselno, če osebno tveganje za hude poteke okužbe s Sars Cov-2 (npr. zaradi čezmernega kajenja, hude debelosti ali hude pljučne bolezni) presega tveganje za trombozo sinusne vene.
Še vedno neznani stranski učinki?
Hude alergijske reakcije in cerebralna venska tromboza so edini resni neželeni učinki, ki se lahko pojavijo pri cepljenju proti Coroni. In so, kot rečeno, zelo redki.
Vnetje srčne mišice
Otekanje obraza
V pregledu so tudi primeri otekanja obraza pri posameznih cepljenih osebah v povezavi z mRNA cepivi BioNTech/Pfizer. Vendar pa so ti vplivali samo na ustrezne dele obraza posameznikov, ki so si predhodno zapolnili gube s tako imenovanimi polnili, kot je kolagen hialuronske kisline. Evropska agencija za zdravila (EMA) trenutno še preiskuje povezavo.
Precej malo verjetno je, da bi se drugi zelo redki, posebej resni stranski učinki cepiva Corona lahko pokazali kasneje. Medtem je bilo po vsem svetu danih na milijone odmerkov cepiva Corona – druge zelo redke stranske učinke bi torej že opazili.
Pri prejšnjih cepivih je bilo drugače. Cepili so jih v manjšem obsegu. Zato so se redki stranski učinki pokazali šele po veliko daljšem časovnem obdobju.
Stranski učinki, ki se pojavijo pozno?
Cepiva proti Coroni so v velikem obsegu po vsem svetu cepljena šele nekaj mesecev. Vsi do sedaj registrirani stranski učinki so se pojavili zelo kmalu po posameznih cepljenjih – v dneh in tednih, največ v nekaj mesecih. Zaradi kratkega obdobja cepljenja ni še nič znanega o morebitnih dolgoročnih stranskih učinkih, ki se pojavijo šele čez leta.
Za razliko od zdravil se cepiva ali njihovi metaboliti ne kopičijo v telesu. Iz dosedanjih cepljenj je znano, da se stranski učinki zato praviloma pokažejo najkasneje po nekaj tednih, največ po nekaj mesecih.
To velja na primer tudi za avtoimunske reakcije. Pri genetsko nagnjenih ljudeh jih lahko sproži okužba, v redkih primerih pa tudi nekatera cepljenja. To se pokaže tudi v nekaj mesecih po cepljenju.
Glede na sedanje razmere je torej malo verjetno, da bi pri trenutno dovoljenih cepivih Corona pričakovali pozne stranske učinke.
Smrti, povezane s cepljenjem
Smrti, povezane s cepljenjem proti Coroni, so izjemno redke. To velja tudi za zgoraj razložene smrti, povezane s cerebralno vensko trombozo. Medtem ko postaja vse bolj očitno, da so vektorska cepiva tista, ki lahko povzročijo ta zaplet. Zdaj pa je tudi jasno, da nezaščiteni ljudje, ki zbolijo za covidom-19, veliko pogosteje razvijejo cerebralno vensko trombozo kot cepljeni ljudje.
Zlasti pri teh pa ni mogoče izključiti, da so reakcije cepljenja preobremenile že tako zelo oslabljeno telo.
Vsekakor vsako smrt, ki je tesno časovno povezana s cepljenjem, preiščejo oblasti.
Kako se beležijo neželeni učinki?
Tako kot pri drugih cepljenjih zdravniki vse nepravilnosti v časovni povezavi s cepljenjem proti Coroni najprej prijavijo pristojnemu zdravstvenemu organu in od tam Inštitutu Paul Ehrlich (PEI).
Tudi cepljene osebe lahko PEI prijavijo nenavadne simptome, ki se pojavijo takoj po cepljenju. V ta namen je na spletni strani PEI poseben obrazec za poročanje.
Strokovnjaki pri PEI preverjajo, ali se prijavljeni simptomi med cepljenimi osebami pojavljajo pogosteje, kot bi običajno pričakovali. Podrobna poročila o tem so javno dostopna na spletni strani Inštituta Paul Ehrlich.
Poleg tega dva odstotka cepljenih sodelujeta v novem, neposrednem postopku prijave. Z uporabo aplikacije SafeVac 2.0 bodo prostovoljni udeleženci tri ali štiri tedne po vsakem cepljenju vprašani o morebitnih stranskih učinkih. V dvanajstih mesecih po cepljenju bodo tudi redno poročali, ali so se kljub cepljenju okužili – ti podatki bodo pomagali razjasniti zanesljivost in trajanje zaščite po cepljenju.
V zvezi s cepljenjem proti Coroni so se pojavile različne dezinformacije. Tukaj jih želimo popraviti.
Brez tveganja za plodnost
To je še posebej tragično napačno poročilo. To je zato, ker je vedno več dokazov, da nosečnice dejansko prebolijo covid-19 resneje kot nenoseče ženske. Ženskam, ki načrtujejo nosečnost, bi tako lahko cepljenje še posebej koristilo. Prav tako ščiti otroka – med nosečnostjo in po porodu z materinimi protitelesi, ki se prenesejo na otroka.
Poleg tega cepiva tako ali tako prizadenejo le nekaj telesnih celic na mestu vboda – ne dosežejo jajčnih celic ali semenčic.
Ali cepiva proti koroni spreminjajo genetsko zasnovo?
Cepiva mRNA ne morejo spremeniti človeškega genoma, čeprav le zato, ker je njihova struktura drugačna. Zato vbrizganih odrezkov genov ni mogoče zlahka vstaviti v človeške kromosome. Poleg tega sploh ne pridejo v celično jedro, kjer se nahajajo kromosomi, in se v celici po nekaj dneh razgradijo.
Vektorska cepiva Johnson & Johnson in Astrzeneca vsebujejo DNK, ki je vstavljen v celično jedro. Adenovirusi (»virusi prehlada«) opravljajo to nalogo. Za razliko od HIV ne integrirajo svojega genetskega materiala v celični genom.
V tem primeru pa bi deloval drugačen zaščitni mehanizem: telesne celice, v katere so vdrli adenovirusi, na svoji površini predstavljajo vnesene virusne beljakovine. To aktivira imunski sistem – celice se nato uničijo.
Zato je zelo malo verjetno, da lahko cepiva proti koroni spremenijo človeški genom in tako na primer povzročijo raka.
Cepiva ne delujejo – ker tudi cepljeni ljudje umirajo
Trenutno razpoložljiva cepiva proti koroni ponujajo zelo visoko stopnjo zaščite pred hudim potekom covida-19, vendar ne preprečijo 100 odstotkov ljudi, da bi se okužili – tega ne zmore nobeno cepivo. Zato so med milijoni cepljenih vedno taki, ki zbolijo za covidom-19 in lahko zaradi tega umrejo.
Upoštevati je treba tudi, da so potrebni tedni, da se zaščita cepiva popolnoma vzpostavi. V tej fazi se verjetnost hude bolezni postopno zmanjšuje. Vendar vedno znova poročajo o hudih potekih in tudi smrtih – na primer tudi v različnih domovih za ostarele, kjer je kmalu po cepljenju prišlo do izbruha koronavirusa.
