Kratek pregled
- Simptomi: bolečine v dimljah, ki so odvisne od gibanja, bolečine po dolgotrajnem sedenju, omejena gibljivost.
- Vzroki: Malformacije glave stegnenice in/ali acetabuluma, ki se ponekod nalegajo.
- Zdravljenje: V blagih primerih konzervativna terapija, običajno pa operacija
- Oblike: Glede na prizadetost acetabuluma ali glave razlikujemo med kleščastim in odmičnim udarcem; možne mešane oblike
- Diagnoza: Fizični pregled gibljivosti, slikovne preiskave, predvsem RTG in MRI
- Potek bolezni in prognoza: S pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo hujše poškodbe sklepov (artroskopska operacija); če se ne zdravi, se lahko poškoduje hrustanec ali sklepna ustnica; v najslabšem primeru: artroza kolčnega sklepa
- Preventiva: izogibajte se športom s posebno obremenitvijo kolčnega sklepa (nogomet, borilne veščine); splošna preventiva pa ni možna.
Opis
Impingement sindrom kolka (femoro-acetabular impingement syndrome) je mehanska utesnitev med stegnenično glavico stegnenice (femur) in acetabularno streho (acetabulum), ki jo tvori medenična kost.
Glede na izvor kostnih sprememb zdravniki razlikujejo med kleščastim in kambastičnim udarcem.
Kleščasti udarec kolka
Pri kleščastem udaru kolka ima vrat stegnenice normalno konfiguracijo. Acetabulum pa ima deformirano obliko klešče in dobesedno »klešče« glavico stegnenice. Ta povečana streha glavice stegnenice znotraj sklepnega prostora povzroči, da se glavica stegnenice in streha acetabuluma rahlo zaletita, odvisno od gibanja. Posledica je boleč mehanski udarec v kolčni sklep.
Pincer impingement syndrome v kolku je pogostejši pri ženskah.
Udarec kolka
Pri zdravem okostju ima vrat stegnenice pas pod glavico stegnenice, kar daje glavici stegnenice večjo svobodo gibanja v sklepni ovojnici. Pri sindromu cam impingement kolka se pas izgubi zaradi rasti vratne kosti stegnenice. Kostna izboklina zoži sklepno špranjo, kar spodbuja boleče drgnjenje glavice vratu stegnenice in labruma strehe acetabuluma.
Cam impingement sindrom kolka je pogostejši pri mladih, športno aktivnih moških, še posebej pa so k njemu nagnjeni nogometaši.
Simptomi
Na začetku so simptomi sindroma udarca kolka pogosto zelo postopni. Bolniki poročajo o občasnih bolečinah v kolčnem sklepu. Bolečina v dimljah pogosto izžareva v stegno in se stopnjuje z naporom.
Tudi plezanje po stopnicah in sedenje med vožnjo pogosto povzročata bolečino. V večini primerov tudi obračanje pokrčene noge navznoter (notranja rotacija z 90 stopinjsko fleksijo) sproži ali okrepi bolečino. Torej, odvisno od položaja spanja (bočno spanje), lahko ljudje s stiskanjem kolka ponoči občutijo bolečino, ker se je sklep nerodno zasukal.
V mnogih primerih bolniki sprejmejo zaščitno držo, v kateri prizadeto nogo zasukajo rahlo navzven (zunanja rotacija).
Vzroki in dejavniki tveganja
Impingementni sindrom kolka je najpogosteje posledica kostne deformacije strehe acetabuluma (acetabuluma): iliakalna kost (os ilium) tvori skodelico v obliki čašice, ki skupaj z glavo stegnenice tvori kolčni sklep.
Izvor mnogih primerov udarca s kleščami in odmikača še ni ustrezno razjasnjen. Vendar pa so od obremenitve odvisne kostne strukturne spremembe zaznavne pri večini prizadetih posameznikov. Druga možna razlaga za kostno deformacijo je predpostavka, da motnja rasti v adolescenci vodi v pomanjkljivo zaprtje rastnih plošč.
Drug dejavnik za razvoj se zdi pretirano ukvarjanje s športom.
Kako se zdravi impingement sindrom kolka?
Koncept terapije impingement sindroma kolka je odvisen od sprožilnega vzroka. Konzervativni pristopi zdravljenja, kot so imobilizacija sklepa, protibolečinska zdravila, fizioterapija in izogibanje sprožilnim dejavnikom, pogosto ublažijo simptome, ne odpravijo pa vzroka. Za to je potrebna operacija (vzročna terapija).
Konzervativno zdravljenje impingement sindroma kolka
V zgodnjih fazah bolezni so še posebej pomembne konzervativne možnosti zdravljenja. Njihov cilj je lajšanje bolečin brez invazivnih posegov. Pomagajo protivnetna zdravila proti bolečinam, kot sta acetilsalicilna kislina ali ibuprofen.
Vzročna terapija impingement sindroma kolka.
Pristop vzročne terapije vključuje zdravljenje in odpravo sprožilnega vzroka stanja. Pri impingement sindromu kolka zdravnik med kirurškim posegom (artroskopija) odstrani strukturne kostne spremembe. Bolečina se običajno zmanjša, ko se mehanska tesnost odstrani z operacijo.
Operacija je še posebej priporočljiva za mlade bolnike, da se zmanjša tveganje za okorelost sklepov pozneje v življenju. Kirurški poseg prvega izbora je artroskopija.
Artroskopija je kirurški poseg prve izbire in je nadomestila odprto operacijo. Je minimalno invazivna metoda z nizkim tveganjem, ki vključuje dva do tri majhne (približno en centimeter) zareze v kožo okoli kolčnega sklepa. Skozi kožne zareze v sklep vstavimo kamero z integriranim svetlobnim virom in posebno kirurško opremo, ki omogoča natančno vizualizacijo celotnega sklepa in odkrivanje poškodb.
Pregled in diagnoza
Prava oseba, na katero se lahko obrnete, če sumite na impingement sindrom kolka, je specialist ortopedije in travmatologije. Najprej se bo z vami podrobno pogovoril o vaši zdravstveni anamnezi. Morda vam bo zastavil naslednja vprašanja:
- Ali se ukvarjaš s kakšnim športom in če da, s kakšnim?
- Kakšni so simptomi omejene gibljivosti v kolčnem sklepu?
- Se spomnite poškodbe ali velikega napora, ki je bil povezan s pojavom bolečine?
- Ali se bolečina poveča, ko obrnete nogo navznoter?
Po razgovoru vas bo zdravnik fizično pregledal. Preizkusil bo gibljivost kolčnega sklepa tako, da bo nogo postavil v različne položaje. Poleg tega bo zdravnik pritisnil pokrčeno nogo ob rob kolčne jamice, kar običajno sproži tipično bolečino.
Slikovni testi za odkrivanje impingement sindroma kolka vključujejo rentgensko slikanje medenice, slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvočni pregled (sonografija).
Rentgenski pregled
Slikanje z magnetno resonanco (MRI)
Slikanje z magnetno resonanco (MRI), znano tudi kot magnetna resonanca, omogoča natančno slikanje mehkih tkiv, ki obdajajo kolčni sklep. Kite, mišice, burze in hrustanec je tako mogoče prikazati v zelo visoki ločljivosti. Slike nastanejo med slikanjem z magnetno resonanco s kombinacijo radijskih valov in magnetnih polj.
Pred načrtovanim kirurškim, rekonstruktivnim posegom je MRI še posebej koristen za boljšo oceno kirurškega stanja in boljše načrtovanje načrtovanega posega.
Sonografija (ultrazvok)
Sonografija je zelo preprosta in poceni metoda preiskave, ki se lahko uporablja na primer za vizualizacijo kopičenja tekočine, povezane z vnetjem, znotraj burze in mišičnih struktur. Kosti pa ultrazvok ne more dovolj dobro prikazati. Pri impingement sindromu kolka se torej sonografija običajno uporablja le kot dopolnilna metoda pregleda in ne kot primarna diagnostična metoda.
Potek bolezni in prognoza
Glede na ukrepe, ki se izvajajo med operacijo, se razlikuje čas, v katerem morajo bolniki skrbeti zase. Pod določenimi pogoji to pomeni, da je po artroskopiji sprva dovoljena le delna obremenitev kolčnega sklepa z največ 20 do 30 kilogrami.
Takoj po artroskopiji sledi redna fizioterapevtska obravnava. Nosilno obremenitev s skoki priporočamo že prej dvanajst tednov po operaciji kolčnega sklepa. Športi, ki razbremenijo kolčni sklep, kot sta plavanje in kolesarjenje, so spet dovoljeni že šest tednov po operaciji. Šest mesecev kasneje so običajno spet možni vsi športi.
Posledično škodo, ki nastane zaradi impingement sindroma kolka, lahko uspešno preprečimo le z zgodnjim zdravljenjem.
